Uporabniške straniKošarica artiklovPošljite e-mailDodaj med priljubljene

Predstavitev ŠOLSKE KRONIKE in tiskov izdanih v letu 2012

 

 

Šolska kronika

Revija za zgodovino šolstva in vzgoje

21/XLV/2012/št. 1-2

 

Šolska kronika – revija za zgodovino šolstva in vzgoje, XLV/2012, 2012, št. 1-2, 272 str. 

Glasilo Slovenskega šolskega muzeja in edina znanstvena in strokovna revija za zgodovino šolstva in vzgoje - Šolska kronika je izšla v letu 2012  glede na finančne možnosti v enem zvezku kot dvojna številka (1-2). Vsebinsko in oblikovno je naglašena z jubilejem pedagoga J.-J. Rousseauja (300 let rojstva, 250 let izida knjige Emile ali o vzgoji) in z opozorilom na razstavo, ki smo jo pripravili v muzeju. http://www.ssolski-muzej.si/slo/exhibits.php?item=188  V reviji smo predstaviti tudi nekaj drugih tematsko vezanih prispevkov na leto 2012 (jubileji šol,  jubileji E. Vranca, F. Žgeča, G. Šiliha - treh pomembnih  mariborskih pedagogov,  A. M. Slomšek kot pedagog,  pesnik  A. Aškerc) in izpeljati vsebinsko bogat uredniški program. Objavili smo  znanstvene članke iz različnih področij šolske preteklosti pa tudi predstavitve razvoja različnih šolskih predmetov (matematik Bošković, razvoj kemijskih učbenikov, disciplina in kazen, šolska društva, nemško šolstvo med okupacijo) ter predstavili tematiko muzejske pedagogike in delovanje šole za starše. Posebej dragocen je pregled učiteljskega izobraževanja na področju nekdanje Jugoslavije, ki je nastal kot del mednarodnega projekta s sodelovanjem kar osmih raziskovalcev pedagoške preteklosti iz nekdanje skupne države.  Predstavili smo tudi delovanje muzeja v letu 2011, posebej razstavne dejavnosti in osebni jubilej dolgoletnega sodelavca dr. Andreja Vovka. Mednarodno razsežnost delovanja muzeja predstavljajo tako zapis o 14. simpoziju šolskih muzejev  v Brixnu (2011), predstavitev pedagoškega muzeja v Čilu kot tudi povabilo k mednarodnemu simpoziju šolskih muzejev , ki ga pripravljamo junija 2013 v Ljubljani  in napoveduje z muzeološkimi vprašanji in obravnavo razvoja pedagoških društev tudi del tematike, ki bo obravnavana v naslednjih letih. Za leto 2013   je primernih člankov za objavo že precej (npr. tematika učiteljstva, šolskega delovanja slavista Miklošiča), veliko pa je tudi zanimanja za tematske številke (pisala in opismenjevanje, razvoj šolskih zvezkov), ki ju pripravljamo  v povezavi  s tematskimi  razstavami iz prejšnjih let in znanstvenimi srečanji. Če bo še kaj finančne podpore, bomo čez leto dni spet prebirali nove številke Šolske kronike.

Vsebina revije je dostopna tudi na spletu: http://www.ssolski-muzej.si/slo/bookstore.php?action=detail&item=339.

 dr. Branko Šuštar,
urednik Šolske kronike 

 

Razstavni katalog ~ Šola iz zemlje: učenje visokih Andov, uredila Mateja Ribarič, avtorica teksta Tina Zgonik,  Slovenski šolski muzej: publikacija muzeja – razstavni katalog, št. 115, Ljubljana 2012, 47. str.

Spomine na šolski sistem, ki je živel s skupnostjo in skupnost z njim, je zbrala in v Slovenijo prinesla novinarka in svobodna raziskovalka Tina Zgonik, ki zadnja leta živi in dela v Boliviji, kjer raziskuje duhovno kulturo staroselcev Altiplana. V sodelovanju s Slovenskim šolskim muzejem in oblikovalko Simono Čudovan je zgodbo o Warisati predstavila v muzeju.

Ob razstavi je izšel zelo lepo oblikovan katalog, katerega avtorica je Tina Zgonik, oblikovanje je delo akademske slikarke Simone Čudovan. Obsega 48 strani in je poln zanimivih podatkov, zgodb in prelepih fotografij.

Razstava Šola iz zemlje: učenje visokih Andov prikazuje nastajanje in delovanje šole v Warisati na planoti Altiplano v Boliviji v letih 1931 -1940  in nas popelje v miselni svet starih Andov ter pojasnjuje zgodovinske okoliščine, ki so pripeljale do nastanka tako nenavadne in skoraj boleče realistične šole. Šola-skupnost je model izobraževanja, ki postaja vedno bolj aktualen tudi v zahodni družbi. Občutljivost, s katero doživlja svet andski staroselec, ponuja alternativo osamljenemu, od družbe in narave izoliranemu potrošniku.

 

prof. Mateja Ribarič,
muzejska svetovalka

 

Brošura ~ Dnevnik, Pedagoški programi 2012/2013, Radosti v starih šolskih klopeh, uredila Mateja Ribarič, Slovenski šolski muzej: publikacija muzeja – brošura, št. 116, Ljubljana 2012, 23. str.

Da bi bile informacije o novostih pedagoškega programa v Slovenskem šolskem muzeju čimbolj dostopne predvsem učiteljicam in učiteljem, da lažje načrtujejo obisk muzeja, vsako leto natisnemo brošuro, ki jo pošljemo na številne naslove osnovnih in srednjih šol širom po Sloveniji. Naš pedagoški program je zelo prepoznaven in obiskan, saj je bilo v  letu 2012 odigranih kar okoli  555 različnih učnih ur z več kot 13.000 obiskovalci. Gospodična učiteljica z največ ponovitvami učnih ur v muzeju Taja Gubenšek je oktobra v sklopu dnevov evropske kulturne dediščine izvedla  svojo 3000. učno uro.

V novi knjižici Pedagoška dejavnost v Slovenskem šolskem muzeju v šolskem letu 2012/13  lahko preberete vse o desetih različnih učnih urah naših babic in dedkov. Posebej bi izpostavila novosti v tem letu.  V šolskem letu 2012/13 smo pripravili novo učno uro v slovenščini z navodili v angleščini za tuje obiskovalce muzeja. Najmlajše obiskovalce muzeja pa je navduševala sovica Zofi v lutkovni igrici Sovica Zofi odkriva muzej, s katero smo tudi gostovali po šolah in knjižnicah.. Sama knjižica je vizualno privlačno izdelana kot dnevnik dela učitelja. za kar so zaslužni oblikovalci Marjan Javoršek, Ksenija Guzej ter Matjaž Kavar.

prof. Mateja Ribarič,
muzejska svetovalka

 

Knjiga povzetkov/Book of abstracts ~ Pogledi na šolske zvezke kot zgodovinski vir / School Exercise books as a Historical Sorc. urednik dr. Branko Šuštar, Slovenski šolski muzej: publikacija muzeja - knjiga abstraktov, Ljubljana 2012, 44 str. 

http://www.ssolski-muzej.si/slo/exhibits.php?item=194

Med tiski, ki so dostopni bolj v elektronski obliki na spletni strani muzeja, na papirju pa predvsem v nekaj varčno razmnoženih primerkih, lahko omenimo knjigo povzetkov Pogledi na šolske zvezke kot zgodovinski vir / School Exercise Books as a Historical Sorce, ki je spremljala znanstveno konferenco z mednarodno udeležbo. To srečanje je  potekalo v našem muzeju 27. in 28. septembra ter tako sklenilo konec leta 2011 odprto razstavo Zgodbe šolskih zvezkov. http://www.ssolski-muzej.si/files/datoteke/pogledinaolskezvezkea5.pdf

 

Zloženka ~ Pišem, torej sem! Šolska pisala in opismenjevanje skozi čas, urednik Marko Ljubič, Slovenski šolski muzej: publikacija muzeja – zloženka, št. 118, Ljubljana 2012.

Razvoj pisal kaže na razvoj človeške civilizacije. Že prva pisala opozarjajo na dejstvo, da se je prazgodovinski človek z njihovo uporabo začel zavedati samega sebe. Svojim sodobnikom in zanamcem je s tem zapustil svoj pečat; najprej z jamskimi poslikavami, obrisi svojih rok in vrisanimi zaporedji črt, ki nakazujejo, da je verjetno že znal seštevati. In prav zaradi računovodskih potreb so v Mezopotamiji z nastankom prvih mest razvili prvo pravo pisavo – klinopis.

Pisava je kmalu postala tudi način razmišljanja, pojmovanja sveta in odnosa do soljudi. Postala je način in izraz človeškega bivanja, potreb, želja in hotenj. Orodje teh izražanj so bila, so in bodo pisala. Predstavljamo jih po posameznih vrstah in po njihovem kronološkem nastanku. Novim pisalom je vedno botrovala sprememba pisalne podlage, lahko pa je bilo tudi obratno, da so podlage in pisala sama vplivala na razvoj in nastanek novih pisav.

V Mezopotamiji so uporabljali klinasto trstiko, s katero so klinopisne znake vnašali v glinene tablice. Najbolj pogosto pisalo pri Grkih in Rimljanih je bil stilus, s katerim so pisali po voščenih tablicah. Čopiče so pri svojem delu uporabljali stari Egipčani in Kitajci. Prvi so z njimi pisali na papirus, drugi pa so za pisalno podlago iznašli papir. Rimljani so čopiče uporabljali pri oblikovanju kamnitih napisov, preden so jih izklesali z dletom. Kalamus je bilo pomembno pisalo antike, saj so ga predvsem ljudstva Bližnjega vzhoda uporabljala za pisanje na papirus, pergament ali lesene tablice. Ptičje pero je v srednjem veku med drugim omogočilo razvoj novih hitrih kurzivnih pisav. Šele v 19. stoletju ga je s tehnologijo industrijske revolucije zamenjalo kovinsko pero, ki pa se je v manj kot 100 letih dokončno umaknilo nalivnemu peresu. Konec 16. stoletja je z odkritjem grafita svojo zmagoslavno pot začel svinčnik, kateremu so se pozneje pridružile barvice, še kasneje pa ga je dopolnil tehnični svinčnik. Ker človek ni pisal samo na papir, ampak tudi na druge podlage, je razvil tudi kemični svinčnik in flomaster. Slednja sta v zadnjih petdesetih letih naredila največji tehnološki napredek. Kemični svinčnik je postal pravi mali računalnik. Ko z njim pišemo na pisalno podlago, digitalno zajema podatke naše pisave in jih v elektronski obliki pokaže na računalniškem ekranu.

Navedena pisala so uporabljali tudi za šolsko rabo; tako pri opismenjevanju kot tudi pri pridobivanju nove učne snovi. Z uvedbo splošne šolske obveznosti konec 18. stoletja se je zelo povečala tudi potreba po šolskih pisalih: po gosjih in nato jeklenih peresih, kredah in kamenčkih (štilčkih) za pisanje na skrilaste tablice ter po svinčnikih, barvicah in nalivnikih za zapisovanje učne snovi na papir. Z uvedbo likovnega pouka so se učenci začeli seznanjati tudi z voščenkami in čopičem, ki je od vseh pisal zahteval največ grafomotoričnih spretnosti.

Pisalo je simbol razmišljajočega človeka. Ne moremo ga nadomestiti niti s tabličnim računalnikom ali pametnim telefonom. Skupaj s pisavo se bo ohranilo kot primarni spomin človeštva. Samo zapisana beseda ostane. Pišem, torej sem!

prof. Marko Ljubič, 
kustos/strokovni sodelavec

 

Koledar ~ Koledar 2013, uredil Marijan Javoršek, Slovenski šolski muzej: publikacija muzeja - koledar št. 117, Ljubljana 2012, 14. str.

Z izdajo koledarja  v Slovenskem šolskem muzeju vsakemu letu posebej vtisnemo vsaj majhen pečat. Letos smo vsebino koledarja povezali s tematiko oblačilnega videza učencev in učiteljev skozi čas. O tem smo v minulih letih pripravili razstavo pod naslovom »Kaj naj oblečem za v šolo?«, ki je zdaj gostuje v Medobčinskem muzeju Kamnik. Podobe, povezano s to razstavo, pa vas bodo spremljale med letošnjim letom. Na koledarju je 14 različnih podob, na katerih je dobro izražen oblačilni videz učiteljev in učencev iz starejših obdobij šolstva. Najstarejša fotografija je iz leta 1883 – na njej so maturantke ljubljanskega učiteljišča (februar). V zadnjem delu koledarja so predstavljene vse fotografije v originalni podobi z ustreznimi podatki. Samim fotografijam na koledarju pa smo oblikovno želeli vdahniti življenje tako, da smo posamezna oblačila in detajle obarvali v izbranih barvah. Motivi na fotografijah so različni: prikazujejo učitelje in učiteljice, šolarje, dijake, maturantke, prikazujejo mestno in vaško šolstvo. Koledarski del stenskega koledarja Slovenskega šolskega muzeja tudi letos prinaša vrsto zanimivih in koristnih podatkov.

mag. Marjetka Balkovec Debevec,
muzejska svétnica

 

 

 
prijavi se na novice
išči po strani
Slovenski šolski muzej
Plečnikov trg 1, 1000, Slovenija,
e-pošta: solski.muzej@guest.arnes.si,
telefon: +386 01/251-30-24 (uprava),
+386 01/251-31-27 (kustosi),
+386 01/251-31-63 (knjižnica)
Produkcija: Spletne rešitve Sloway