ZGODOVINA

Ob Ljubljanici stoji mogočna stavba Kresije, ki ima več vhodov. Iz Adamič-Lundrovega nabrežja, Mačkove, Pogačarjevega trga in Stritarjeve 6. Tam stojita ob vhodu dva kipa in sicer zdravnika Marka Gerbca in avtorja naše prve slovnice Adama Bohoriča. Že leta 1326 je omenjen zavod za bolne in ubobožane ljubljanske meščane, ki so ga imenovali špital in po njem se je nekdaj imenovala tudi Špitalska ulica. V tem poslopju je bila od leta 1345 tudi cerkev sv. Elizabete, ki je bila v 16. stoletju protestantsko središče. V tej cerkvi sta pridigala tudi naša znana protestanta Primož Trubar in Jurij Dalmatin. V poslopju je delovala tudi stanovska latinska šola, ki je imela stopnjo gimnazije in sicer od 1563 do 1598. Adam Bohorič je bil njen ravnatelj med letoma 1566 in 1582 in nato še med letoma 1595 in 1598. Za šolo je že leta 1568 sestavil tudi šolski red, ki pa ga je dokončno uredil leta 1575. Med letoma 1775 in 1776 je v poslopju delovala normalka, med 1789 in 1809 pa babiška šola, naša najstarejša zdravstvena šola, ki je bila ustanovljena že leta 1753. V tej stavbi so na tej šoli poučevali: porodničar in magister kirurgije in avtor učbenika za babice Anton Makovic, magister kirurgije Franc Vehovar in dr. Franc Melzer, ki je uvedel tudi nemške tečaje za babice. Prva šolska babica je bila Uršula Lajer, ki je nastopila službo 16. februarja 1789.

Leta 1775 odprto normalko je vodil do smrti leta 1807 Blaž Kumerdej, znan jezikoslovec in prevajalec. Leta 1772 je cesarici Mariji Tereziji predložil načrt šolstva in za tiste čase pogumno zahteval pouk v slovenščini.

Ubožnico so leta 1811 preselili in poslopje preuredili, prav tako so 1831 prezidali tudi cerkev. Med letoma 1816 in 1849 je bil v stavbi tudi okrožni urad ali kresija in po njem je stavba dobila ime. Ob potresu je bila stavba tako poškodovana, da so jo podrli in jo na novo postavili na istem kraju leta 1898. V stavbi je zdaj Upravna enota Ljubljana, Turistični informativni center in galerija Kresija.