ZGODOVINA

Na vogalu Resljeve in Komenskega ceste stoji poslopje Gimnazije Ledina, ki ima naslov Resljeva 12. Ko je leta 1874 prišel v Ljubljano minister za pouk in bogočastje, si je ogledal tudi prostore učiteljišč in naročil deželnemu šolskemu svetu, da pripravi načrte za zidanje novega poslopja. V pedagoškem časopisu Učiteljski tovariš so še leta 1876 pisali o raznih primernih krajih, kjer naj bi učiteljišče postavili. Med drugimi so nekateri predlagali južni del Ljubljane, nekateri blizu Tivolija. Takratni urednik Učiteljskega tovariša učitelj Matej Močnik pa je v dopisu menil: >Ali ni že dosti, da šola na Cojzovem grabnu na koleh stoji, in da se tam ob povodnji preobilna mokrota ne more odtekati, temveč po kleti stopa.Vsi razlogi, ki govore zoper poslopje na Šentpeterskem predmestji so ničevi; ako se tako poslopje postavi, bo gotovo mesto skerbelo za pripravno izhodišče. Tam proti kolodvoru je prihodnjost za ljubljansko mesto, a ne na travnikih pod Turnom.< Cesar je dovolil gradnjo leta 1882 in naslednje leto so z njo pričeli. Poslopje učiteljišča je bilo vseljivo leta 1884 in 2. novembra je bilo slovesno odprtje, ki se ga je udeležil deželni predsednik, baron Andrej Winkler v spremstvu vladnega svetnika Hočevarja in izročil >krasno poslopje šolskemu vodstvu<, kot so pisali takratni časniki.
V šolskem letu 1987/88 so preuredili podstrešje in tako pridobili nekaj novih učnih prostorov. Začetek učiteljskega izobraževanja je leta 1777, kjer so se na ljubljanski normalki izobraževali prvi učitelji. Moško učiteljišče je bilo ustanovljeno leta 1868 in bilo do 1877 triletno, od takrat do leta 1929 štiriletno. Žensko učiteljišče je bilo ustanovljeno leta 1875. Moško učiteljišče je bilo do preselitve v nove prostore v licejskem poslopju, žensko pa v različnih hišah v stari Ljubljani. Pri ženskem učiteljišču so leta 1872 odprli tudi vadnico. Leta 1929 je postalo učiteljišče petletno in se je skrajšalo na štiriletni študij spet med letoma 1945 in 1951. Po drugi svetovni vojni je v stavbi učiteljišča gostovala med letoma 1946 in 1949 enoletna šola za vzgojiteljice. V stavbi je od leta 1945 do 1946 imel prostore šolski muzej. Leta 1964 so pričeli učiteljišča postopoma ukinjati.V šolskem letu 1964/65 so odprli prvi letnik gimnazije s pedagoško smerjo, v šolskem letu 1967/68 pa so šolanje končali zadnji dijaki učiteljišča. Leta 1990 je šola spet pričela z gimnazijskim programom in dobila sedanje ime Gimnazija Ledina.

Na učiteljišču in vadnici je delovalo veliko pomembnih slovenskih pedagogov. Med tistimi, ki so na zavodu poučevali daljše obdobje, naj naštejemo nekatere. Med letoma 1903 in 1916 je bil ravnatelj učiteljišča matematik in fizik Anton Črnivec, avtor številnih učbenikov. Od leta 1919 do 1932 je bil ravnatelj učiteljišča Anton Dokler, klasični filolog in prevajalec iz latinščine. 23 let je tu poučeval Fran Orožen, geograf in zgodovinar ter pisec številnih učbenikov za zemljepis. Od leta 1894 do 1925 je bil profesor na moškem učiteljišču pesnik, prevajalec, dramatik in urednik Anton Funtek Med letoma 1898 in 1910 je na ženskem učiteljišču poučeval literarni zgodovinar in publicist dr. Fran Ilešič.

Priznan pedagog dr. Stanko Gogala je tu poučeval 21 let in med tem časom napisal številne pedagoške razprave in knjige. Venceslav Čopič je bil avtor pedagoških knjig in člankov in ustanovitelj društva Šola in dom. Tu je poučevala tudi mladinska pesnica Anica Černej. Strokovnjakinja za ženska ročna dela Pavla Renzenberg je na vadnici in učiteljišču poučevala med letoma 1887 in 1915 ter napisala tri knjige za pouk ženskih ročnih del.

Na vadnici sta bila med učitelji pomembnejša Ivan Tomšič in Janez Krulec. Prvi je tu poučeval kar 26 let. Bil je urednik mladinskega lista Vrtec, pisec mladinskih in poučnih knjig. Drugi je bil napisal več prispevkov o metodiki pouku in začetnico za prvi razred osnovne šole. Med vadničnimi učiteljicami je bila znana Minka Skaberne, ki se je posvetila predvsem delu za prepisovanje knjig za slepe in napisala o vzgoji slepih nekaj knjig in člankov. Marija Štupca je bila znana predvsem kot humanitarna delavka.

Po letu 1945 so na učiteljišču poučevali med drugimi dr. Iva Šegula, Marica Dekleva Modic, dr. Leon Žlebnik, Janez Tomšič, Bogdan Binter in Radovan Klopčič.

Na Čufarjevi 4 je na vogalu Resljeve in Čufarjeve Vrtec Ljubljana Center Enota Ane Ziherl, ki je bil postavljen leta 1959, na Čufarjevi 11 pa leta 1961 zgrajena osnovna šola Tone Čufar.