ZGODOVINA
Naslednji kraj je Šentvid, ki ima tri zanimiva šolska poslopja. Prvo je nasproti cerkve na Prušnikovi 91. Na stavbi je spominska plošča, ki so jo postavili ob 130 letnici šolstva v Šentvidu leta 1996. Na plošči je napis: Znanje je največja moč naroda. Poslopje je bilo sezidano leta 1866 s pomočjo takratnega župnika, znanega jezikoslovca in pesnika Blaža Potočnika. Načrt za šolo je napravil Matevž Tomec. O odprtju piše v letnem poročilu šole: "Leta 1866, 10. maja je bil velik praznik za Št. Vid. Ob navzočnosti mnogo ljubljanskih gostov in domačih faranov je blagoslovil novo šolsko poslopje tedanji semeniški vodja in kanonik Frančišek Kramar. Vse je bilo veselo, vse v vencih in zastavah!"

Drugo poslopje je na Prušnikovi 85. Poslopje je bilo dograjeno 14. oktobra 1911, načrte zanj je izdelal arhitekt Rudolf Petz. Leta 1928 je bila odprta tudi meščanska šola in tega leta so del šole tudi nadzidali. Načrte za nadzidavo je pripravil gradbeni podjetnik Josip Sršen. Po letu 1945 je bila meščanska šola ukinjena in je bila namesto nje do leta 1956 v stavbi nižja gimnazija z nazivom XII. gimnazija. Nato je bila do leta 1958 v bivših škofovih zavodih, nato pa je dobila novo poslopje ob osnovni šoli. Osnovna šola se je po prvi svetovni vojni imenovala Državna narodna šola v Šentvidu nad Ljubljano, nato Osnovna šola Ljubljana Šentvid, leta 1956 pa se je preimenovala v Osnovno šolo Franca Rozmana Staneta Ljubljana Šentvid.

Med letoma 1890 in 1909 je na osnovni šoli poučeval in jo vodil Janko Žirovnik, zbiralec narodnih pesmi, uspešen sadjar in vrtnar. Albert Franc Sič, ki je napisal precej etnografskih del in bil usposobljen za risanje na obrtnonadaljevalnih šolah, je na osnovni in obrtnonadaljevalni šoli v Šentvidu poučeval med letoma 1889 in 1899. Med letoma 1891 in 1894 je tu službovala tudi pisateljica Janja Miklavčič, ki se je zavzemala za enakopravnost učiteljic z učitelji in ustanovila Društvo slovenskih učiteljic.