ŠOLSKA KRONIKA / SCHOOL CHRONICLE 2019/1-2

Cena brez DDV: 1.845,23 SIT (7,70 EUR) Stopnja DDV: 8,50% Cena z DDV: 2.002,07 SIT (8,35 EUR)

IZJAVA O ETIKI OBJAVLJANJA IN ZLORABAH PRI OBJAVLJANJU

PUBLICATION ETHICS AND PUBLICATION MALPRACTICE STATEMENT

UREDNIŠKI ODBOR REVIJE ŠOLSKA KRONIKA / EDITORIAL BOARD OF PUBLICATION SCHOOL CHRONICLE

Šolska kronika / Navodila avtorjem in avtoricam

School Chronicle / Instructions to contributors

____________________________________________________________________________________

Š O L S K A K RO N I K A

REVIJA ZA ZGODOVINO ŠOLSTVA IN VZGOJE

Glasilo Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana

Leto 2019, številka 1-2

Letnik 28– LII

School Chronicle / Schulchronik
Journal of the History of Schooling and Education.
Bulletin of the Slovenian School Museum. Ljubljana. Slovenia.
Zeitschrift für Schul- und Erziehungsgeschichte. Organ des
Slowenischen Schulmuseums. Ljubljana. Slowenien.

ČLANKI IN PRISPEVKI / ARTICLES AND OTHER CONTRIBUTIONS / ARTIKEL UND BEITRÄGE
Damir Globočnik: Vodnikov spomenik v Ljubljani – Prvi slovenski narodni spomenik ...7–23
The monument to Valentin Vodnik in Ljubljana – the first Slovenian national monument
Vodnik Denkmal in Ljubljana - Das erste slowenische Nationaldenkmal

Renato Podbersič: Izobraževanje Judov v Gorici od začetkov do sredine 20. stoletja ...24–39
Education of Jews in Gorica/Gorizia from the early to mid-20th century
Ausbildung der Juden in Görz von Anfang bis Mitte des 20. Jahrhunderts

Aleksandra Pirkmajer Slokan: Latinščina v slovenski javni osnovni šoli - Primerjava prvega desetletja popolne devetletke (2008–2018) s predhodnim desetletjem in šolsko leto 2018/2019 ...93–119
Latin in the Slovenian state primary school – A comparison of the first decade of the full nine-year primary school (2008-2018) with the previous decade, and the school year 2018/2019
Latein in der slowenischen öffentlichen Grundschule - Vergleich des ersten Jahrzehnts der kompletten neunjährigen Grundschule (2008-2018) mit dem vorhergehenden Jahrzehnt und das Schuljahr 2018/2019

JUBILEJI / ANNIVERSARIES / JUBILÄEN

Tatjana Hojan: Osnovne šole – 200 ...170–175
Tatjana Hojan: Josip Gruden – 150 ...175–176
Tatjana Hojan: Alfonz Levičnik – 150 ...176
Tatjana Hojan: Josip Novak – 150 ...176–177
Anton Arko: Josip Pipenbacher – 150 ...177
Tatjana Hojan: Naše revije ob Vodnikovi smrti - 100 ...178–181
Tatjana Hojan: Slovenska univerza v Ljubljani - 100 ...181–182
Melita Franko: Sto let gimnazije Murska Sobota – »šola za vse ljudi« ...182–187
Roman Činč: Gimnazija Murska Sobota danes ...188
Zdenko Medveš: Janez Sagadin - 90 ...189–196

IZ MUZEJSKEGA DELA / MUSEUM ACTIVITIES / AUS DER MUSEUMSTÄTIGKEIT

Stane Okoliš: Slovenski šolski muzej v letu 2018 ...197–242
The Slovenian School Museum in 2018
Slowenisches Schulmuseum im Jahr 2018

DROBTINICE IZ ŠOLSKE PRETEKLOSTI / BITS AND PIECES FROM PAST SCHOOL TIMES /
SPLITTER DER SCHULVERGANGENHEIT

Iz Konjic ...243
Šolske knjižnice ...243
Knjižnice ...243–244

POROČILA IN OCENE / REPORTS AND REVIEWS / BERICHTE UND REZENSIONEN
Branko Šuštar: Od težavnih muzejskih tem na mednarodni konferenci ICOM do Šolskega muzeja v švedskem Helsingborgu ...245–255

Branko Šuštar: Šolski muzeji in digitalizacija. Izzivi šolskih muzejev in zgodovine izobraževanja v času globalizacije in digitalizacije, 18. simpozij šolskih muzejev in zbirk zgodovine izobraževanja, København 2019 ...256–273

Marjetka Balkovec Debevec: Sonce sredi Bučke: zbornik ob 160-letnici šolstva na Bučki: 1858–2018 ...274–277

Simon Malmenvall: Lojze Cvikl (ur.). Il padre: servire nel nascondimento: Maksimilijan Žitnik ...278–279

AVTORJI PRISPEVKOV Šolske kronike št. 1-2, 28/LII, 2019 /
LIST OF CONTRIBUTORS / AUTOREN ...281

SODELAVCI Šolske kronike št. 1-2, 28/LII, 2019 / LIST OF CONTRIBUTORS / MITARBEITER ...282

NAVODILA AVTORJEM IN AVTORICAM / INSTRUCTIONS TO CONTRIBUTORS / ANLEITUNGEN FÜR AUTOREN ...283–284

__________________________________________________________________________________

Povzetki in abstrakti / Summaries and Abstracts / ŠK 2019 št. 1-2

Damir Globočnik: Vodnikov spomenik v Ljubljani – Prvi slovenski narodni spomenik
-The monument to Valentin Vodnik in Ljubljana – the first Slovenian national monument
-Vodnik Denkmal in Ljubljana - Das erste slowenische Nationaldenkmal

Izvleček
Spomenik pesnika, časnikarja, šolnika in jezikoslovca Valentina Vodnika v Ljubljani je prvi slovenski nacionalni spomenik. Prva pobuda za Vodnikov figuralni spomenik je bila dan leta 1857. 2. februarja 1858 (ob stoti obletnici Vodnikovega rojstva) so slovesno odkrili spominsko ploščo na Vodnikovi rojstni hiši v Šiški. Denar za kiparski spomenik v Ljubljani so zbirali 30 let. Avtor Vodnikovega kipa je bil mlad kipar Alojzij Gangl (1859–1935). Spomenik so odkrili 30. junija 1889 pred ljubljanskim licejem v sklopu velikega tridnevnega slavja v čast Vodniku v prisotnosti narodnih društev in nad deset tisoč ljudi.

Abstract
The monument to the poet, journalist, teacher and linguist Valentin Vodnik in Ljubljana is the first Slovenian national monument. The initial idea of erecting a monument to Vodnik appeared in 1857. On 2 February 1858 (on the centenary of Vodnik’s birth) a memorial plaque was festively unveiled at Vodnik’s birthplace in the Šša suburb of Ljubljana. It took 30 years to collect the money for a monument in Ljubljana. The monument was finally created by the young sculptor Alojzij Gangl (1859-1935) and unveiled on 30 June 1889, as part of the three-day celebrations in Vodnik’s honour, in front of the Ljubljana lyceum, in the presence of national societies and over 10,000 people.

Zussamenfassung
Das Denkmal des ersten slowenischen Dichter, Journalisten, Pädagogen und Linguisten Valentin Vodnik aus dem Jahr 1889 in Ljubljana ist das erste slowenische Nationaldenkmal und bedeutet den Beginn der Denkmäler in slowenischer Bildhauerkunst. Die erste Initiative für ein figuratives Denkmal von Vodnik wurde im Jahr 1857 gegeben. Die Tatsache, dass er den Altslowenen näher stand als der Dichter France Prešeren, spielte bei der Auswahl von Vodnik eine wichtige Rolle. Es wurden auch Vorschläge gemacht, die Erinnerung an Vodnik mit einem Sammelband oder Stipendium für die besten Schüler der slowenischen Sprache zu würdigen, anstatt mit einem Denkmal. Am 2. Februar 1858 (dem 100. Geburtstag von Vodnik) wurde an Vodniks Geburtsort in Šiška eine Gedenktafel enthüllt. Das Geld für das Denkmal in Ljubljana wurde 30 Jahre gesammelt. Die Spendenaktion, die zunächst von Dr. Lovro Toman und Dr. Janez Bleiweis gestartet wurde, geriet nach und nach ins Stocken. Im Jahr 1869 veröffentlichte Slowenien, der Verein zur Verteidigung der nationalen Rechte eine Aufforderung zur erneuten Sammlung von Beiträgen und erstellte einen Plan für das Denkmal. Die Initiative zur Errichtung eines Denkmals wurde Anfang 1887 vom Vorstand des Fördervereins der Schriftsteller erneuert. Der Förderverein der Schriftsteller übernahm die gesammelten Beiträge von der Slovenska matica und gründete in Vereinbarung mit der Slovenska matica und der Stadtgemeinde Ljubljana ein Komitee für die Errichtung des Vodnik Denkmals unter der Leitung von Dr. Josip Vošnjak. Das Komitee begann mit dem jungen Bildhauer Alojzij Gangl (1859-1935), der damals das zweite Jahr der Wiener Akademie besuchte, zu verhandeln. Gangl erhielt den Auftrag im Mai 1887. Er fertigte mehrere Studien der Statue an. Gangl stellte die Statue bis November 1888 in einem von Professor Edmund Hellmer zur Verfügung gestellten Atelier in Pratt fertig. Die Statue wurde in der k. k. Gießerei von Franz Pönninger in Wien gegossen. Gangl war wahrscheinlich auch der Autor der Pläne für das Podest. Das Denkmal wurde auf der Achse des ehemaligen Lyzeums nach den Anweisungen von Gangl errichtet. Das Denkmal wurde am 30. Juni 1889 im Rahmen einer dreitägigen Feier zu Ehren von Vodnik in Anwesenheit nationaler Vereine und von über 10.000 Personen enthüllt.

Ključne besede: Valentin Vodnik, javni spomeniki, spomeniško kiparstvo, Alojzij Gangl
Key words: Valentin Vodnik, public monuments, monumental sculpture, Alojzij Gangl

Renato Podbersič: Izobraževanje Judov v Gorici od začetkov do sredine 20. stoletja
- Education of Jews in Gorica/Gorizia from the early to mid-20th century
- Ausbildung der Juden in Görz von Anfang bis Mitte des 20. Jahrhunderts

Izvleček
Prispevek obravnava izobraževanje Judov v Gorici, in sicer od prve judovske šole v 18. stoletju do II. svetovne vojne, ki je pomenila zadnji udarec njihovemu organiziranemu šolanju. Na podlagi virov in literature je prikazan razvoj judovskega šolstva v mestu ob Soči, njihovo vključevanje v mestne šole in pomembne osebnosti, ki so sodelovale pri judovskem izobraževanju. Pri tem je treba omeniti predvsem dva rabina iz družine Reggio, ki sta pomembno zaznamovala judovsko izobraževanje v Gorici v prvi polovici 19. stoletja. Prispevek zajema dva državnopravna okvira: avstrijskega do konca prve svetovne vojne (1918) in italijanskega po vključitvi Gorice v novo državo po prvi svetovni vojni.

Abstract
The article talks about the education of Jews in Gorica/Gorizia, from the first Jewish school in the 18th century until World War Two, which signified the last blow to their organised schooling. On the basis of sources and literature, the article shows the development of Jewish schooling in this town by the Soča River, their inclusion in the town schools and the important personalities who participated in Jewish education. The latter involves mainly two rabbis from the Reggio family, who left an important mark on Jewish education in Gorizia in the first half of the 19th century. The article includes two state frameworks: the Austrian one until the end of World War One (1918) and the Italian one after the inclusion of Gorica/Gorizia, following the war.

Zussamenfassung
Die Görzer Juden waren wahrscheinlich schon zu Beginn in Görz anwesend, während die erste schriftliche Erwähnung aus dem Jahr 1288 stammt. Im Ghetto von Gorizia wurde 1715 eine Schule erwähnt, die wahrscheinlich nur für den Religionsunterricht bestimmt war. Für den Beginn des jüdischen Schulwesens in Görz können wir das Jahr 1775 berücksichtigen. Die Schule war mehr oder weniger regelmäßig in Betrieb, doch es traten Probleme bei der Aufrechterhaltung auf. Die jüdische Schule oder die Jeschiwa in der Stadt verbesserte sich beträchtlich während der Zeit des Rabbiner Giacomo Bolaffia, der zwischen 1894 und 1903 in Görz tätig war. Die Bildung umfasste das Lesen, die Grammatik, die Übersetzung und Kommentare zu biblischen Texten. Ende des 19. Jahrhunderts waren die Mitglieder der jüdischen Gemeinde in Görz im Durchschnitt besser ausgebildet als die Mehrheit der Bevölkerung in Görz. Die jüdische Schule im ehemaligen Ghetto war gut besucht, obwohl einige Kinder auch Stadtschulen besuchten. Das jüdische Schulwesen in Görz erlebte 1928 einen neuen Aufschwung mit der Ankunft des neuen Rabbiners Abraham Schreiber, um den sich jüdische Studenten versammelten, von denen einige speziell wegen des Rabbiners in die Stadt eingewandert waren. Für kurze Zeit erlangte Görz wieder den Glanz der jüdischen Studien zurück, der für die erste Hälfte des 19. Jahrhunderts und für beide Rabbiner der Familie Reggio charakteristisch war.

Ključne besede: Judje na Goriškem, izobraževanje Judov, judovsko šolstvo, ješiva
Key words: Jews in the Gorica/Gorizia area, education of Jews, Jewish schooling, yeshiva

Izvleček
Prispevek obravnava primerjavo izobraževanja osnovnošolskih učiteljev v slovenskih deželah v obdobju dualistične habsburške monarhije (1867–1914) skozi zakonodajo in organizacijo učiteljišč. Raziskava je zgodovinska in primerjalna analiza. Ob nastanku dualistične habsburške monarhije je prišlo do večjih sprememb tudi na področju izobraževanja učiteljev, kar ugotavljamo na podlagi šolskih zakonov. Učitelji so postali državni uslužbenci. Nastajala so nova državna in zasebna učiteljišča s pravico javnosti. Učiteljišča so bila ločena po spolu, nekatera so bila najprej tri- in nato štiriletna. Z analizo zakonov smo najprej ugotovili razlike med predmetniki učiteljišč po spolu. S primerjavo njihovega delovanja po posameznih slovenskih deželah pa smo nato predstavili tudi razlike v razvoju, številu in organizaciji. Ugotovili smo, da je bila večina učiteljišč ustanovljena po letu 1869 in da so se ta iz triletnih v sedemdesetih letih 19. stoletja preoblikovala v štiriletna. Razlike so nastale v razmerju med številom državnih in zasebnih učiteljišč in v številu učiteljišč, glede na spol. Ugotovili smo, da je bilo več državnih kot zasebnih učiteljišč in več ženskih kot moških učiteljišč. Večje število ženskih učiteljišč je v slovenskih deželah odprlo možnost večjega aposlovanja žensk v učiteljskem poklicu.

Abstract
The article deals with the comparison of education of primary school teachers in the Slovenian lands of the Habsburg monarchy (1867-1914) through legislation and the organization of teachers' colleges. The research involves historical comparative analysis. With the emergence of the dualist Habsburg monarchy, there were major changes in the field of teacher education, determined on the basis of school legislation. Teachers became state employees. New state teachers’ colleges and private ones with public accreditation appeared, separated by gender, some lasting three and some four-years. Analysis of the legislation showed differences between the syllabuses of teachers’ colleges by gender. A comparison of their activities in Slovenian lands also shows differences in the development, number and organisation of teachers’ colleges. Most of the teachers’ colleges started their work after 1869 and lasted four-years in the 1870s. The differences were in the number of state and private teachers’ colleges and the number of teachers by gender. It was found that there were more state schools as private teachers’ colleges and more women than male teachers’ colleges. A greater number of women teachers point to the possibility of increasing the employment of women in the teaching profession in Slovenian lands.

Zussamenfassung
Der Beitrag präsentiert eine historische Vergleichsstudie, die darauf abzielt, die Unterschiede in der Ausbildung von Grundschullehrern in slowenischen Ländern der Österreichisch-  Ungarischen Monarchie zwischen 1867 und 1914 vergleichend zu analysieren und aufzudecken. Die Studie erfasst Gebiete der österreichischen Hälfte der zweiteiligen Monarchie mit slowenischer Bevölkerung. Mit der Einführung des Dualismus haben sich auch das österreichische Schulwesen, die Schulverwaltung und die Gesetzgebung grundlegend verändertsowie auch die Lehrerbildung reformiert. Wir stellen fest, dass die österreichische Schulgesetzgebung im Jahr 1869 einen quantitativen und qualitativen Einfluss auf die Entwicklung und Organisation von Lehrerbildungsanstalten und folglich auf die Bildung einer qualitativ besseren Lehrerausbildung hatte. Mit dem Reichsvolksschulgesetz von 1869 wurden Lehrer zu Beamten. Für ihre Ausbildung wurden vierjährige Lehrerbildungsanstalten eingerichtet, die auf der Mittelschulebene nach Geschlecht getrennt waren. Infolgedessen wurden die Fächer (1869 und 1870) für die Lehrerausbildung nach Geschlecht getrennt. Deren Vergleich ergab, dass künftige Lehrer in männlichen und weiblichen Lehrerbildungsanstalten sowohl Pflicht- als auch Wahlfächer lernten, unter denen auch Unterschiede nach Geschlecht bestanden. Aufgrund der konsequenten Geschlechtersegregation schlussfolgern wir, dass es Unterschiede in den Kenntnissen zwischen Lehrern und folglich auch in ihren Gehältern und ihrer Arbeitsweise gab. Eine Analyse der Entwicklung und des Betriebs von Lehrerbildungsanstalten in slowenischen Ländern ergab, dass die meisten Lehrerbildungsanstalten kurz nach 1869 errichtet wurden und in den 1870er vier Jahre dauerten. Es gab auch Unterschiede zwischen Lehrerbildungsanstalten in Bezug auf den Gründer und den Finanzierer: staatliche oder private Lehrerbildungsanstalten mit Öffentlichkeitsrecht. In slowenischen Ländern gab es mehr staatliche als private und mehr weibliche als männliche Lehrerbildungsanstalten. Private weibliche Lehrerbildungsanstalten mit Öffentlichkeitsrecht förderten die Frauen zur Lehrerausbildung. Wir stellen fest, dass die österreichische Schulgesetzgebung einen großen Einfluss auf die Modernisierung der Lehrerausbildung hatte, die zwischen 1867 und 1914 in den slowenischen Ländern standardisiert und professionalisiert wurde.

Ključne besede: avstrijska šolska zakonodaja, razlike v izobraževanju učiteljev, učiteljišča, slovenske dežele v Avstro-Ogrski
Key words: Austrian school legislation, differences in teacher education, teachers' colleges, Slovenian lands in Austro-Hungary

Ana Šmidhofer: Sledi francoskega personalizma v slovenski pedagoški misli med obema vojnama
-Traces of French personalism in the Slovenian pedagogical ideas between the two world wars
-Spuren des französischen Personalismus im slowenischen pädagogischen Denken in der Zwischenkriegszeit

Izvleček
Slovenska kultura se je pred prvo svetovno vojno opirala predvsem na avstrijsko in nemško, po vojni pa opazimo kulturno preusmeritev, ki je posegla tudi na področje vzgoje. Med obema vojnama se na področju vzgoje in kulture nasploh pojavi francoski vpliv in z njim francoski personalizem. V razpravi uvodoma pokažemo, kako so se ideje francoskega personalizma pojavile pri nas. Nato izpostavimo avtorje (Jakob Šolar, Stanko Cajnkar in Stanko Gogala), ki so te ideje poudarjali pri svojem pedagoškem udejstvovanju. V njihovih razmišljanjih iščemo sledi francoskega personalizma tako, da jih primerjamo z nekaterimi pedagoškimi idejami Jacquesa Maritaina, ki je ideje francoskega personalizma vpeljal na področje vzgoje.

Abstract
Traces of French personalism in the Slovenian pedagogical ideas between the two world wars Prior to World War One, Slovenian culture was mostly based on Austrian and German cultures, whilst after the war there was a cultural reorientation, which also affected education. Between the two wars, French influence appeared in education and culture in general, together with French personalism. The article’s introduction shows how the ideas of French personalism appeared in Slovenia. This is followed by focusing on the authors (Jakob Šlar, Stanko Cajnkar and Stanko Gogala), who emphasised these ideas in their pedagogical activities. The article seeks to find traces of French personalism in their ideas by comparing them with a number of the pedagogical ideas of Jacques Maritain, who introduced the concepts of French personalism into the educational field.

Povzetek
V razpravi pokažemo, da zasledimo v slovenski pedagoški misli medvojnega obdobja tudi sledi francoskega personalizma. Francoski personalizem se v slovenski pedagogiki in kulturi nasploh pojavi kot posledica kulturne preusmeritve po prvi svetovni vojni. Ob nemškem in avstrijskem vplivu, ki je na področju kulture in izobrazbe prevladoval na Slovenskem do prve svetovne vojne, se pojavi francoski vpliv in z njim francoski personalizem. Za začetnika personalistične orientacije pri nas velja križarsko gibanje oz. križarstvo. Krogu križarjev so pripadali avtorji, ki jih obravnava osrednji del razprave: Jakob Šolar, Stanko Cajnkar in Stanko Gogala. Čeprav se Šolar in Cajnkar s pedagogiko nista ukvarjala sistematično in se v tem povsem razlikujeta od Gogale, sta imela jasno oblikovan pogled na nekatera pedagoška vprašanja. Sledi francoskega personalizma v njihovih razmišljanjih smo primerjali z nekaterimi pedagoškimi idejami Jacquesa Maritaina, ki je spoznanja francoskega personalizma vpeljal na področje vzgoje. Analiza besedil obravnavanih avtorjev pokaže, da lahko pri vseh treh slovenskih avtorjih zasledimo ideje francoskega personalizma in Jacquesa Maritaina.

Ključne besede: francoski personalizem, vzgoja in izobraževanje, (1919–1941), Slovenija.
Key words: French personalism, education, (1919–1941), Slovenia.

Tatjana Hojan: Slovenski pedagoški časopisi o stavkah med letoma 1918 in 1941
-The reporting in the Slovenian pedagogical press about the strikes between 1918 and 1941
-Slowenische pädagogische Zeitschriften über Streiks zwischen 1918 und 1941

Izvleček
Prispevek opisuje, kaj so naši takratni pedagoški časopisi Učiteljski tovariš, Slovenski učitelj, Učiteljski list in Popotnik med letoma 1918 in 1941 pisali o stavkah. Te so bile učiteljske, profesorske, dijaške, starševske in stavke drugih poklicev v naših krajih in v tujini. Večkrat so s stavkami samo zagrozili, včasih pa jih tudi izvedli. Oblasti so večinoma upoštevale zahteve stavkajočih in jih izpolnile. Prispevek je kronološko nadaljevanje iz prejšnje številke.

Abstract
The article describes what the pedagogical newspapers Učiteljski tovariš, Slovenski učitelj, Učiteljski list and Popotnik wrote between 1918 and 1941 about strikes involving teachers at various levels, students, parents and other professions in Slovenia and abroad. Frequently, strikes were only threatened, but sometimes also carried out. Most often, the authorities listened to the strikers’ demands and fulfilled them. The article is a chronological continuation of the one published in the previous issue.

Povzetek
Naši pedagoški časopisi Učiteljski tovariš, Slovenski učitelj, Učiteljski list in Popotnik so poročila o stavkah objavljali največkrat v rubrikah Iz Jugoslavije in Splošne vesti. Največkrat so pisali o stavkah učiteljev in profesorjev. Ti so stavkali zaradi premajhnih plač, draginjskih doklad in ker so hoteli enake plače kot državni uslužbenci. S stavkami so večkrat samo zagrozili. Ko so oblasti izpolnile njihove zahteve, pa jih niso izvedli. Največkrat so bili uspešni. Zanimiv je podatek iz francoskih šol, kjer so učitelji stavkali, ker sta policija in vojska kontrolirali njihovo delo. Zahtevali so, naj bo šola nevtralna, učitelj pa svoboden. Učiteljstvo je v stavkah večkrat podprlo tudi delavstvo. Dijaki so stavkali zaradi profesorjev. Nekateri so bili prestrogi in jih žalili, ponekod so odpustili njihovega najljubšega profesorja. Stavkali so tudi zaradi narodnostnih vprašanj. Dijaške stavke so se ponavadi končale z izključitvami iz šole: ali za več let ali za vedno. Starši niso hoteli pošiljati otrok v šolo iz različnih razlogov. Nekateri zato, ker niso dobili šol v svojem jeziku, večkrat pa zato, ker so premestili učiteljice in se niso sprijaznili z novimi. Enkrat so stavkali tudi zato, ker niso tlakovali ceste v šolo in so otroci morali hoditi po blatu. Starši so bili zaradi stavk večkrat denarno kaznovani. Stavke so bile zelo različno dolge, nekatere so trajale nekaj ur, en dan, en teden, mesec, na Angleškem celo enajst mesecev. Pedagoški listi so omenjali tudi stavke tiskarjev, poštarjev, železničarjev in mornarjev.

Ključne besede: stavke, »šrajki«, učteljstvo, dijašvo, starš
Key words: strikes, teachers, students, parents

Aleksandra Pirkmajer Slokan: Latinščina v slovenski javni osnovni šoli - Primerjava prvega desetletja popolne devetletke (2008–2018) s predhodnim desetletjem in šolsko leto 2018/2019
-Latin in the Slovenian state primary school – A comparison of the first decade of the full nine-year primary school (2008-2018) with the previous decade, and the school year 2018/2019
-Latein in der slowenischen öffentlichen Grundschule - Vergleich des ersten Jahrzehnts der kompletten neunjährigen Grundschule (2008-2018) mit dem vorhergehenden Jahrzehnt und das Schuljahr 2018/2019

Izvleček
Prispevek predstavlja dopolnilo k članku Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016),1 objavljenem v tej reviji v dveh delih leta 2016 in 2017, ki v dodatku povzema tudi šolsko leto 2016/2017. Namen tega zapisa je trojen: prvič, s šolskim letom 2017/2018 zaokrožiti šest desetletij osnovnošolskega pouka latinščine (1958–2018), drugič, s primerjavo zadnjih dveh desetletij (1998–2008 in 2008–2018), zaznamovanih z zamrtjem osemletnega in uvedbo devetletnega programa, osvetliti kolaps, ki so ga povzročili novi normativi, in tretjič, s šolskim letom 2018/2019 zazreti se v prihodnost. Prav zadnje je poglavitni cilj mojega pisanja, tega in celotnega Pregleda: z dokumentiranjem tako rekoč vsega, kar je o pouku latinščine v slovenski javni osnovni šoli še mogoče zbrati in vedeti, spodbuditi evalvacijo, katere izsledki lahko edini pokažejo zanesljivo pot naprej.

Abstract
The article is a follow-up to the article An overview of Latin lessons in the Slovenian state primary school (1958-2016), published in this journal in two parts in 2016 and 2017, which also offered an overview of the school year 2016/2017. The aim of the article is threefold: firstly, to round off, with the school year 2017/2018, the six decades of primary school lessons in Latin (1958-2018); secondly, through a comparison of the last two decades (1998-2008 and 2008-2018), marked by the abolition of eight-year primary school and the introduction of a nine-year programme, to throw light on the collapse brought about by the new norms; and thirdly, to look into the future with the school year 2018/2019. The latter is the chief goal of this article and the whole overview: through documenting more or less everything that can be collected and known about Latin lessons in state primary school in Slovenia to encourage an evaluation that can point to a reliable way forward.

Povzetek
Pouk latinščine so ob uvedbi devetletke zaradi neustreznih normativov, ne pa pomanjkanja javnega interesa, opustile razen ene vse stare »latinske« šle, število učencev je strmoglavilo (gl. Graf 5) in zamrl je gimnazijski nadaljevalni program. Presenetljivo, šolska oblast se ob tem ni zganila niti ukrepala, na srečo je vsaj zasebna šola. V javni šli le še redkim učiteljem tu in tam uspe za silo pokrpati formalno neobstoječ širiletni program, nedolgo tega zakon in temelj za eventualno nadaljnje učenje v klasični gimnaziji. Večino razmere silijo v ad hoc prilagajanje standardov in od predmeta Latinščina se že nekaj časa vsebinsko, ne pa tudi formalno ločujejo splošnoizobraževalni predmeti z antičnimi vsebinami, z osnovami latinščine ali skorajda brez njih. Za zgodnje humanistično izobraževanje sta pomembni obe zvrsti pouka, vsaka po svoje, a središčni del brez dvoma ostaja štiriletni latinski program. Ta se je znašel v stanju, ko urgentno potrebuje zanesljivo, na osnovi izsledkov večdesetletne domače prakse izdelano zdravilo in ustrezen nacionalni program.

Ključne besede: javna devetletna osnovna šola, zgodnji humanistični program, štiriletni latinski progam, splošnoizobraževalni izbirni predmeti z antičnimi vsebinami
Key words: state nine-year primary school, early humanities programme, four-year Latin programme, general education elective subjects with antique content

Adnan Tufekčić: Historical-Pedagogical Overview of the Development of School System and Education in Srebrenik Area in North-East Bosnia
-Zgodovinsko-pedagoški pregled razvoja šolskega sistema in Izobraževanja na območju Srebrenika v severno-vzhodni Bosni
-Historisch-pädagogischer Überblick über die Entwicklung des Schulsystems und der Bildung in Srebrenik im Nordost Bosnien

Izvleček
Članek predstavlja rezultate raziskav o razvoju šolskega sistema v občini Srebrenik v severno-vzhodni Bosni iz leta 2001. Rezultati so bili pridobljeni v zadnjih treh letih s ponovitvijo in razširitvijo že obstoječih raziskav, pri čemer se je uporabila osnovna zgodovinsko- pedagoška metodologija z dodatkom metode mikrozgodovine. Delo je vključevalo tudi analizo zgodovinske in pedagoške dokumentacije ter kvalitativno terensko raziskavo s poglobljenimi intervjuji. Poleg podatkov o zgodovinskih dejstvih je bilo na ta način zbranih tudi nekaj podatkov o življenju oseb, ki so bile predmet raziskave. S tem so prikazane glavne smernice razvoja šolskega sistema in izobrazbe na območju Srebrenika v severno- -vzhodni Bosni skozi različna zgodovinska obdobja (Osmansko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Kraljevina Jugoslavija in Jugoslavija po drugi svetovni vojni).

Abstract
The article represents the results which have been obtained through repeated and expanded earlier research on the development of school system in Srebrenik Municipality in North-East Bosnia (from 2001), and which was conducted in the last three years. In this research, the basic historical-pedagogical methodology has been employed, along with that of microhistory. Accordingly, an analysis of the historical and pedagogical documentation related to the focal issues of the research, and the method of qualitative field research with intensive in-depth interviews, have been used. In this manner, beside the data related to historical facts, some data from life history, related to the subject of research and persons who have been participants in these processes, were collected. Thereby, the main determinants of the development of the school system and education in the Srebrenik area in North-East Bosnia have been shown through various historical periods (the Ottoman, Austro- Hungarian, Kingdom of Yugoslavia and the former Yugoslavia).

Key Words: historical-pedagogical overview, school system, education, Srebrenik, Bosnia
Ključne Besede: zgodovinsko-pedagoški pregled, šolski sistem, izobrazba, Srebrenik, Bosna

Staša Ivanec: Temeljni dokumenti, ki so v pomoč učiteljem zgodovine pri delu z učenci z učnimi težavami v osnovni šoli
-Basic documents aimed at helping history teachers in their work with pupils with learning disabilities in primary school
-Grundlagendokumente die Geschichtslehrern in der Grundschule bei ihrer Arbeit mit Schülern mit Lernschwierigkeiten helfen

Izvleček
Prispevek kronološko prikazuje dokumente, ki so v pomoč učiteljem zgodovine pri delu z učenci z učnimi težavami: zakonodaja in programski dokumenti, učni načrt za zgodovino, učbeniki in priročniki (metodični priročniki za pouk zgodovine; priročniki z usmeritvami za delo z učenci z učnimi težavami ne glede na predmetno področje; zborniki prispevkov s primeri dobre poučevalne prakse). Empirični del prispevka se nanaša na izbrani izsek iz dvodelne pedagoške raziskave, pri kateri je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno--neeksperimentalna metoda in pri kateri so sodelovali učitelji zgodovine: spletna anketa iz obdobja junija do sredine julija 2014, polstrukturirani intervjuji iz obdobja januar– februar 2015. Anketni rezultati kažejo, da učitelji zgodovine poznajo in upoštevajo temeljne nacionalne dokumente, ki nudijo podlago za delo z učenci z učnimi težavami. Intervjuji pa pojasnjujejo, da učitelji zgodovine pri svojem delu upoštevajo učni načrt za zgodovino, le-ta jim pomeni okvir delovanja, toda v ospredju njihovih prizadevanj in odločanj so učenci z učnimi težavami. Tudi navedeni dejstvi nakazujeta na uveljavitev sodobne integracijske šolske politike v slovenskih osnovnih šolah.

Abstract
The article chronologically presents the documents aimed at helping history teachers in their work with pupils with learning disabilities: legislation and programmatic documents, the history curriculum, textbooks and manuals (methodical manuals for teaching history; manuals with guidelines for working with pupils with learning difficulties, regardless of the subject; collections of papers with examples of good teaching practices). The empirical part of the article refers to a chosen section of a two-part pedagogical study, in which descriptive and causal nonexperimental methods were used and which involved history teachers: an online survey from the period between June and mid-July 2014, and semi-structured interviews carried out between January and February 2015. The survey results show that history teachers are familiar with and take into account the basic national documents that offer a foundation for working with pupils with learning difficulties. The interviews show that history teachers adhere to the curriculum for history, which constitutes the framework of their activities, but at the forefront of their endeavours and decisions are pupils with learning difficulties. These two facts also point to the establishment of a modern integrational school policy in Slovenian primary schools.

Povzetek
V pričujočem članku so tematsko in kronološko prikazani temeljni nacionalni dokumenti, s katerimi si lahko učitelji zgodovine pomagajo pri delu z učenci z učnimi težavami: osnovnošolska zakonodaja, temeljni strokovni dokumenti, ki jih potrdi Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, učni načrt za zgodovino ter učbeniki in priročniki (priročniki za pouk zgodovine, priročniki z usmeritvami za delo z učenci z učnimi težavami, ne glede na predmetno področje, in zborniki prispevkov s primeri dobre poučevalne prakse za poučevanje otrok z učnimi težavami). Z njimi se je uveljavila tudi sodobna pedagoška integracijsko-inkluzivna paradigma. Izsledek iz empirične raziskave, izvedene na nacionalni ravni, potrjuje, da učitelji zgodovine zgoraj navedene dokumente praviloma tudi poznajo in jih uporabljajo. To v prvi vrsti nakazujejo podatki, pridobljeni s pomočjo spletne ankete iz obdobja od junija do sredine julija 2014. Pri polstrukturiranih intervjujih s sedmimi učitelji zgodovine, izvedenih januarja in februarja 2015, pa so intervjuvanci pojasnili pomen učnega načrta za zgodovino kot podpornega dokumenta pri poučevanju učencev z učnimi težavami. Odgovori odkrivajo, da učni načrt učiteljem zgodovine predstavlja pomemben okvir pedagoškega delovanja. Toda pri svojem pedagoškem presojanju in delovanju učitelji zgodovine v prvi vrsti izhajajo iz lastnih pedagoških spoznanj, pedagoških prizadevanj in delovanja, saj je vsak učenec individuum.

Ključne besede: pouk zgodovine, učenci z učnimi težavami, zakonodaja in dokumenti, učni načrt, učbeniki in priročniki
Key words: history lessons, pupils with learning difficulties, legislation and documents, curriculum, textbooks and manuals

__________________________________________________________________________________

Šolska kronika – revija za zgodovino šolstva in vzgoje. Glasilo Slovenskega šolskega muzeja,

Ljubljana (Slovenija) je slovenska znanstvena in strokovna revija za zgodovino šolstva, pedagogike

in vzgoje, ki jo od leta 1992 samostojno izdaja Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Revija ima

začetke v skupnem zborniku šolsko-pedagoških muzejev v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, ki je

začel izhajati leta 1964 kot Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete.

School Chronicle – Journal of the History of Schooling and Education. Bulletin of the Slovenian

School Museum. Ljubljana (Slovenia) is a Slovenian scientific and professional publication

concerned with schooling, pedagogy and education. Since 1992 it has been independently

issued by the Slovenian School Museum in Ljubljana. The Miscellany has developed from a joint

publication of the school-pedagogical museums in Ljubljana, Zagreb in Belgrade, which began

to be published in 1964 under the title of A Miscellany of the History of Schooling and Education.