____________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________
Branko Šuštar: Podružnična šola in njene prednice pred 1958
- Subsidiary school and its predecessors before 1958
- Filialschule und ihre Vorgänger vor 1958
Izvleček
Prispevek na osnovi zakonodaje, statističnih virov in literature predstavlja nižje organizirane osnovne šole s kombiniranim poukom, ki jih zakonodaja od 1958 pozna pod imenom podružnična šola. Občasne in dislocirane oblike osnovnošolskega poučevanja so od šolske zakonodaje 1869 imele različna imena in formalne oblike šolskih izpostav (ekskurendna šola, zasilna šola, ambulantna šola in šolska stanica, tj. postaja). Danes so podružnične šole posebna in največkrat učencem prijazna oblika osnovne šole. Prihodnost podružničnih šol je odvisna predvsem od demografskega razvoja. Prispevek opozarja tudi na bogato delovanje Društva učiteljev podružničnih šol in na posebnosti takšne oblike šol.
Abstract
The article presents, on the basis of legislation, statistical sources and the literature, subsidiarily organised primary schools with combined lessons, known in legislation since 1958 under the name of subsidiary schools. The occasional and extramural forms of education following the school legislation adopted in 1869 had different names and forms of school branches. Nowadays, subsidiary schools are a special and usually pupil-friendly form of primary school. The future of these schools depends mainly on demographic development. The article also points to the rich activities of the Society of Subsidiary School Teachers and the special characteristics of this form of school.
Povzetek
Podružnična šola in njene prednice pred 1958 Podružnična šola je v našem šolstvu zanimiva in prepoznavna organizacijska šolska oblika, ki je starejša kot šest desetletij, ko je takšno poimenovanje niže organiziranih šol uvedla osnovnošolska zakonodaja leta 1958. Podružnične šole zaznamuje pouk otrok v prvih šolskih letih, predvsem v kombiniranih oddelkih, in organizacijska povezanost z bližnjo večjo šolo. V obdobju prve jugoslovanske države je šolski zakon 1929 uzakonil oblike pouka v zasilnih šolskih izpostavah, to je v šolskih stanicah, tj. postajah (s poukom po tri dni na teden) in v ambulantnih šolah (s krajšim polletnim poukom, a vse dni) za vsaj deset do dvajset šoloobveznih otrok. Šolska zakonodaja v avstrijskem obdobju pa je po 1868 poznala ekspoziture ali izpostavljene šole (nem. die Expositur oder Excurrendo-Station) kot posebno obliko šole, ki je sodila k večji šoli (npr. dvorazrednici) in omogočala šolski pouk tudi otrokom v oddaljenih krajih ter postopen nastanek samostojne šole. Po letu 1960 vplivajo na zmanjševanje števila šol, tudi podružničnih in posebej kombiniranih oddelkov, poleg demografije tudi boljše prometne povezave. Zaradi majhnih oddelkov zaznamuje pouk na podružničnih šolah zavzet osebni odnos učencev in učiteljic/učiteljev in domiselnost pri uporabi aktivnih metod pouka. Pri šolskem utripu podružnične šole izstopa dejstvo, da so učenci zelo radi v šoli, se vanjo tudi vračajo po pouku, saj je šola privlačna, prijazna in zanimiva ter pogosto žarišče kulturnega življenja kraja. Prihodnost podružničnih šol je odvisna predvsem od demografskih gibanj. Delovanje teh šol od leta 2000 povezuje Društvo učiteljev podružničnih šol (http://www.dups.si).
Ključne besede: nižje organizirane osnovne šole, ekskurendna šola, ambulantna šola, kombinirani pouk, Društvo učiteljev podružničnih šol
Key words: subsidiarily organised primary schools, combined lessons, Society of Subsidiary School Teachers.
Marija Počivavšek: Izobraževanje trgovskega naraščaja
- Mercantile Technical Education
- Bildung des Handels-Nachwuchs
Izvleček
Starejši slovenski trgovci so se večinoma s samoizobrazbo in pridnostjo povzpeli do določene blaginje in ugleda. Prav zato so mogoče o pomenu izobrazbe v slovenskih trgovskih krogih razmišljali že sredi 19. stoletja, v dobi narodne prebuje. Trgovci so namreč predstavljali enega nosilnih stebrov meščanstva in ni bilo vseeno, koliko so bili izobraženi in omikani.
Abstract
Older Slovenian merchants moved up to a certain level of welfare and reputation mostly with self-education and diligence. It is therefore possible that the Slovenian mercantile circles thought about the importance of education as early as in the mid-19th century, in the era of national awakening. Merchants namely have presented one of the main pillars of bourgeoisie and it was important how educated and civilized they were.
Povzetek
Začetki trgovskega šolstva v Avstriji segajo v drugo polovico 18. stoletja. Takrat je bila na Dunaju ustanovljena prva trgovska šola, k. k. Real-Handelsakademie. Nekaj desetletij kasneje je na Slovenskem že obstajala 1834. leta ustanovljena Mahrova trgovska šola v Ljubljani, seveda z nemškim učnim jezikom. Sicer pa so se trgovske šole delile na trgovske nadaljevalne (gremialne) šole, nižje trgovske šole, srednje šole, poimenovane kot višje trgovske šole (sprva tudi akademije), ter nazadnje trgovske visoke šole (v času Avstro-Ogrske sta bili le na Dunaju in v Trstu). V času prve Jugoslavije pa sta v Sloveniji poleg gremialnih in dvorazrednih trgovskih šol delovali še dve trgovski akademiji, organizirana pa je bila tudi vrsta trgovskih tečajev. Lahko rečemo, da je bilo v času do druge svetovne vojne za trgovski naraščaj dobro poskrbljeno.
Ključne besede: trgovina, zgodovina, Slovenija, izobraževanje, trgovsko šolstvo
Key words: trade, history, Slovenia, education, mercantile education
Bogdan Kolar: Prispevek cerkvenih ustanov pri izobraževanju mladih s težavami na začetku 20. stoletja
- The contribution of church institutions to the education of young people with difficulties in the early 20th century
- Beitrag der kirchlichen Einrichtungen zur Bildung von Jugendlichen mit Problemen zu Beginn des 20. Jahrhunderts
Izvleček
Razprava je namenjena pregledu pobud, ki so na področju vzgojnega dela s posebnimi skupinami mladih konec 19. in na začetku 20. stoletja na Slovenskem nastajale v cerkvenih okvirih. Za mlade v starosti osnovne šole, ki so bili zaradi kaznivih dejanj izključeni iz rednih oblik izobraževanja, niso obstajale posebne ustanove. Navadno so jih obravnavali kot mlajše odrasle in pošiljali v običajne kazenske zavode. Za spremembo ravnanja z njimi in za spremembo sistema je dal odločilen prispevek pisatelj Fran Milčinski. Po krajšem pregledu takšnega dela v Italiji sta obširneje orisani ustanovi redovne skupnosti salezijancev na Rakovniku in na Selu.
Abstract
The article offers an overview of the initiatives that appeared in Slovenian church institutions in the field of educational work with special groups of the young in the late 19th and early 20th century. For primary school aged children, who were excluded from the regular forms of education due to their criminal acts, there were no special institutions. Usually, they were treated as young adults and sent to the normal penitentiary institutions. The writer Fran Milčinski made a significant contribution toward a different treatment of these children and a change in the system. After a short overview of this work in Italy, there is a more extensive description of the institutions run by the Salesians in Rakovnik and Selo.
Povzetek
Konec 19. in na začetku 20. stoletja so razmere na Slovenskem narekovale, da je družba začela namenjati več pozornosti skupinam mladostnikov, ki so bili zaradi manjših prekrškov izključeni iz rednih oblik izobraževanja. Ker država temu ni namenjala pozornosti, je bilo iskanje rešitev prepuščeno cerkvenim ustanovam in zasebni pobudi. Ustanovljena so bila različna društva, ki so delovala v smislu karitativnih ustanov. Za dekleta so skrb prevzele šolske sestre in hčere krščanske ljubezni. Salezijanska redovna skupnost, ki je bila ustanovljena v italijanskem okolju in vso pozornost namenila delu z mladostniki, je ob prihodu na Slovensko leta 1901 sprejela kot obliko delovanja vodenje prevzgojnega zavoda za dečke, najprej v graščini Rakovnik pri Ljubljani in nato v banovinskem vzgojnem zavodu na Selu. Pri afirmaciji svojih vzgojnih načel in metode dela je skupnost imela podporo uglednega prenovitelja dejavnosti za mlade v težavah Frana Milčinskega.
Ključne besede: Cerkev, Slovenija, salezijanci, vzgoja, Fran Milčinski
Key words: Church, Fran Milčinski, educational institutions, Salesians, Slovenia
Tatjana Hojan: Slovenski pedagoški časopisi o stavkah do leta 1918
- The writing of the Slovenian pedagogical newspapers about strikes until 1918
- Slowenische pädagogische Zeitschriften über Streiks bis 1918
Izvleček
Prispevek opisuje kaj so naši pedagoški časopisi Učiteljski tovariš, Popotnik, Slovenski učitelj in Domače ognjišče do leta 1918 pisali o stavkah. Te so bile različne in sicer učiteljske, šolarske, starševske, zdravniške in delavske. Najprej so obravnavani prispevki iz naših takratnih pokrajin, nato pa v tujini. Večkrat so s stavkami, oziroma »šrajki« samo zagrozili, včasih pa jih tudi izvedli. Uredniki pedagoških listov so večrat dodali tudi svoj komentar k novicam o stavkah in primerjali naš razmere s tujimi.
Abstract
The article describes what the pedagogical newspapers Učiteljski tovariš, Popotnik, Slovenski učitelj in Domače ognjišče had to say about strikes until 1918. First, articles about strikes in the then Slovenian regions are discussed and then those from abroad. Often, strikes were only threatened, but sometimes they were actually carried out. Editors of pedagogical newspapers often added their comments to the news items about strikes, comparing Slovenian conditions with those abroad.
Povzetek
Naši pedagoški časopisi Učiteljski tovariš, Popotnik, Slovenski učitelj in Domače ognjišče so do leta 1918 stavke pogosto omenjali. Prvič so bile omenjene leta 1895. Največkrat so bili to krajši zapisi v rubrikah Raznoterosti in Novice. Stavke so bile ponekod le zagrožene, redkeje pa izvedene. Bile so učiteljske, dijaške, študentske, starševske in stavke drugih poklicev. V naših krajih je bila prva učiteljska stavka na učiteljišču v Kopru, kjer so zaradi slabih plač stavkali slovenski in italijanski učitelji. Bilo pa je več dijaških. V Kopru so zaradi nevzdržnih razmer stavkali tudi dijaki. Več pozornosti so listi posvetili stavki dijakov mariborskega učiteljišča, ki so zahtevali odhod profesorja Gabrijela Majcna in pa stavki v Črnem vrhu nad Idrijo. Tam so člani krajevnega šolskega sveta otroke spodili domov in zaklenili šolo, ker je bil njihov učitelj kazensko premeščen. Zanimiva je bila tudi dijaška stavka v Ljubljani leta 1914. Stavkali so zato, ker v šolah niso praznovali petstoletnico ustoličenja zadnjega koroškega vojvode. Uspešna je bila stavka staršev v Selah na Koroškem, ki niso poslali otrok v šolo, kjer je učitelj pretepal učence. Tudi staršem v Celju, ki so zagrozili s stavko zaradi slabih razmer v slovenski šoli, so obljubili novo šolsko stavbo. Učiteljske stavke v tujini so bile največkrat zaradi slabih plač, dijaške in študentske pa zaradi slabih učnih prostorov, prestrogih profesorjev in omejevanja avtonomije visokih šol. Naši listi so posvetili več pozornosti dijaški stavki v Zagrebu, kjer so zaradi udeležbe na shodu aretirali več dijakov. Večkrat so pisali tudi o stavki staršev in učencev v Poznanju, ki so se uprli nemškemu pouku v verouku, vendar niso uspeli. Zanimiva je bila tudi stavka študentov dunajske umetniške akademije, ki so stavkali zato, ker niso sprejeli profesorja Jožeta Plečnika. Zdravniki so stavkali zaradi prenizkih honorarjev, delavci pa zaradi prenizkih mezd in zahtevali krajši delovni čas. Oblasti so na stavke različno reagirale. Dijaki so dobili graje, slab red iz vedenja, krajše počitnice, včasih so bili tudi izključeni. Možne pa so bile tudi aretacije, denarne kazni staršev, ponekod so dijake tudi s silo spravili s cest v razrede in šolo zaklenili. Študentske stavke so se ponekod končale tudi s posredovanjem policije in aretacijami.
Ključne besede: stavke, »šrajki«, učteljstvo, dijaki, šudenti, starš
Key words: strikes, teachers, students, parents
Lidija Rupel: Srednješolsko izobraževanje tržaških Slovencev za časa Avstro-Ogrske in ustanovitev slovenske gimnazije leta 1945
- Secondary school education of Slovenians in Trieste during the Austro- Hungarian period and the foundation of the Slovenian grammar school in 1945
- Mittelschulbildung der Slowenen von Triest während Österreich-Ungarn und die Gründung des slowenischen Gymnasiums im Jahr 1945
Izvleček
V drugi polovici 19. stol. so se tržaški Slovenci vpisovali predvsem na državno nemško klasično gimnazijo, in sicer v manjšem številu, tudi na nemško realko, medtem ko so italijanske občinske šole obiskoval le malokateri slovenski dijak. Ob koncu stoletja in pred prvo svetovno vojno je prišlo v obeh nemških zavodih do povečanja števila slovenskih učencev, še posebno na gimnaziji, ki je dajala kmečkim in delavskim otrokom boljše možnosti za družbeni vzpon. Obenem se je začelo politično in družbeno uveljavljati tudi slovensko meščanstvo, ki je v gimnaziji videlo pomembno izobraževalno pot za dosego svojih ciljev. Z večanjem števila slovenskih dijakov se je postopoma izboljševal tudi položaj slovenščine v okviru obeh šol, tako gimnazije kot realke. Tik pred koncem prve svetovne vojne je kazalo, da bodo tržaški Slovenci dobili svojo gimnazijo,kar pa se ni uresničilo zaradi zasedbe mesta s strani italijanske vojske. Tako je slovensko gimnazijo v Trstu ustanovila šele Zavezniška vojaška uprava leta 1945.
Abstract
In the second half of the 19th century, the Trieste Slovenians mostly enrolled at the state German classical gimnazija and, somewhat fewer, at the German secondary school dedicated to natural and technical sciences, while few Slovenian students attended the Italian municipal schools. At the end of the century and prior to World War One, the number of Slovenian students in both German institutions increased, particularly at the grammar school, which offered to the children of farmers and workers better possibilities for climbing the social ladder. At the same time the Slovenian bourgeoisie began to be politically and socially established and saw in the grammar school an important educational path to the achievement of their goals. With the increase in the number of Slovenian students, the position of the Slovenian language within the two schools also improved. Just before the end of World War One it seemed that the Trieste Slovenians would acquire their own gimnazija, but this did not happen due to the city’s occupation by the Italian army. Thus, the Slovenian gimnazija in Trieste was first founded by the Allied Military Administration in 1945.
Povzetek
V Trstu se je slovenska narodna skupnost začela politično, ekonomsko in kulturno uveljavljati v drugi polovici 19. stoletja. V tem času so v Trstu nastale tudi prve zasebne slovenske osnovne šole, ki jih je ustanovila Ciril-Metodova družba in ki so kljub naraščajočemu italijanskemu iredentizmu imele močen razmah. Leta 1916 so avstrijske oblasti dovolile tudi ustanovitev slovenske zasebne meščanske šole. V slovenskem jeziku so potekali tudi razni poklicni tečaji (babiški, klesarski, trgovski), ni pa bilo slovenskih srednjih šol, tako da so se morali Slovenci vpisovati na državne nemške šole ali na občinske italijanske. Tržaški Slovenci so se v veliki večini odločali za nemške šole, predvsem za nemško klasično gimnazijo in realko, zelo malo pa so se vpisovali na italijanske srednje šole. Šole z italijanskim učnim jezikom so bile zelo nacionalistično usmerjene: na začetku na italijanski občinski gimnaziji sploh niso beležili narodne pripadnosti oz. maternega jezika, od šolskega leta 1875/76 do šolskega leta 1884/85 so uporabljali oznako »ilirski« materni jezik, nato »slovanski« in šle v šlskem letu 1910/11 so prvičuvedli izraz »slovenski«. Državne šle, predvsem gimnazija, so poudarjale svoj nadnacionalni značaj in kazale večo odprtost do drugih mestnih skupnosti. Na gimnaziji in na realki so najprej organizirali tečje slovenskega jezika, potem pa so slovenščino vključili v razredni pouk. Poudariti je treba, da je ševilo slovenskih dijakov na nemški klasiči gimnaziji pred začtkom prve svetovne vojne večrat prekosilo število nemških in italijanskih: ob koncu šolskega leta 1911/12 je bilo tam 230 slovenskih dijakov. Po zaprtju slovenske gimnazije v Gorici leta 1915 in ustanovitvi gimnazijskih zaposlovalnih tečajev v Trstu oktobra 1916, so tržaški Slovenci začeli zahtevati, da se tudi v Trstu ustanovi slovenska gimnazija, in sicer realna gimnazija, ki se je za mesto »trgovine in obrti« zdela modernejš in primernejš. Leta 1918 je Ministrstvo za bogočastje in uk končno dovolilo ustanovitev prvih štirih razredov gimnazije, ki naj bi v naslednjih štirih letih obsegala osem razredov. Zaradi epidemije španske gripe pa je prišlo že takoj oktobra do zaprtja zavoda, ki ga italijanske oblasti kljub velikemu povečanju števila vpisanih dijakov niso več aktivirale po razpadu avstro-ogrske monarhije. Šele Zavezniška vojaška uprava je po drugi svetovni vojni, in sicer 8. oktobra 1945, dovolila ustanovitev slovenske realne gimnazije v Trstu. Tržaški Slovenci so se na začetku prejšnjega stoletja zavzemali tudi za ustanovitev slovenske univerze v Trstu ali vsaj slovensko-italijanske oz. italijansko- slovenske. To nastopanje je bilo v prvi vrsti reakcija na italijanske zahteve po univerzi, obenem pa posledica večjega političnega in ekonomskega vpliva tržaških Slovencev.
Ključne besede: Trst, italijanske šole, nemška gimnazija, nemška realka, tečaji slovenščine.
Key words: Trieste, Italian schools, German Gimnasium, German Realschule, course in Slovenian
Helena Jaklitsch: Mentaliteta je za kakovost šolstva pomembnejša od razmer; Slovensko šolstvo v begunskih taboriščih v Italiji in Avstriji po 2. svetovni vojni
- Mentality is more important in the quality of education than the conditions; Slovenian schools in the refugee camps in Italy and Austria after World War Two
- Die Mentalität ist für die Qualität der Bildung wichtiger als die Bedingungen; Slowenische Bildung in Flüchtlingslagern in Italien und Österreich nach dem Zweiten Weltkrieg
Izvleček
Del Slovencev se je po drugi svetovni vojni znašel v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji. Kljub vsesplošnemu pomanjkanju so v taboriščih vzpostavili šolstvo, ki je doseglo zavidljivo raven. Ustanovili so ljudske in srednje strokovne šole ter begunsko gimnazijo. Spodbujali so interdisciplinaren pristop in razvijanje družbene odgovornosti posameznika. Ne glede na skrajno slabe razmere, so profesorji zahtevali od dijakov visoko znanje. Formalno izobraževanje so močno povezovali z neformalnim. Nezanemarljiv je bil njihov vpliv na ponovno vzpostavitev oz. revitalizacijo slovenskega zamejskega šolstva.
Abstract
After World War Two, some Slovenians found themselves in refugee camps in Austria and Italy. In spite of the general deprivation, camps managed to establish schools that reached an enviable level. Primary and secondary technical schools were founded, as well as a refugee grammar school. An interdisciplinary approach was encouraged and the development of the individual’s sense of social responsibility. Irrespective of the exceptionally bad conditions, the teachers demanded a high degree of knowledge from the pupils and students. There was a great emphasis on the connection between formal and informal education. Their influence on the re-establishment and revitalisation of Slovenian schools across the borders was significant.
Povzetek
Od maja 1945 do odhoda v Argentino, Kanado, ZDA in druge države, večinoma so odšli leta 1948, je nekaj več kot deset tisoč slovenskih beguncev živelo v taboriščih v Avstriji in Italiji. Razsežnost kulturne, šolske in verske dejavnosti, ki so jo razvili v vseh taboriščih, še danes preseneča, ob tem pa smemo zatrditi, da je prav šolstvo pomenilo vrhunec prizadevanj slovenskega taboriščnega vodstva, da mladim, kljub begunskemu življenju, omogoči ustrezno izobrazbo in znanje. Tako so v taboriščih, kljub vsesplošnemu pomanjkanju, ustanovili ljudske šole, znotraj katerih so delovali otroški vrtci, ter strokovne šole (kmetijska, obrtna, gospodinjska). Že na vetrinjskem polju je slovensko taboriščno vodstvo ustanovilo slovensko begunsko gimnazijo, ki je kasneje delovala v taborišču v Peggetzu (po preselitvi pa v Špitalu), o njej pa je britanska komisija, ki je odločala o tem, ali jo javno prizna, zapisala: »Ta šola ohranja, kljub velikim težavam, najboljše tradicije evropskega izobraževanja in kulture.« Po kvaliteti in zahtevnosti je izstopala tudi slovenska begunska gimnazija, ki so jo ustanovili slovenski begunci v taborišč Monigu v Italiji, po preselitvi pa je delovala v taborišč v Serviglianu in nato Senigaliji. Dijaki, ki so zaključli šlanje na obeh gimnazijah, so se lahko vpisovali na univerze po svetu ter tudi tam dosegali odliče rezultate. Profesorski zbor na obeh gimnazijah je bil zavidanja vreden, profesorji, ki so svoje delo večno čsa opravljali zastonj, do dijakov pa so bili kljub okoliščnam zahtevni, so v taborišč napisali prek širideset učenikov ter tako ublažli njihov manko. V Šitalu je nastal prvi Zgodovinski atlas Slovenije. Poleg skrbi za kvaliteten pouk so velik poudarek dajali interdisciplinarnemu pristopu, mlade pa spodbujali k vključevanju v številne obšolske dejavnosti. Posebno skrb so namenjali neformalnemu izobraževanju, ki je bilo namenjeno vsem slovenskim taboriščnikom, ne le šolajoči se mladini. Skozi vsa tri, štiri leta so organizirali številna strokovna in poljudna predavanja iz zgodovine, filozofije, prava, sociologije, ekonomije ter drugih področij, organizirali ljudske univerze ter različne krožke. Izvedli so številne jezikovne ter druge tečaje, organizirali bralne ter literarne večere. Poleg tega so prispevali še k obuditvi kulturnega in prosvetnega življenja zamejskih Slovencev, vse njihovo delo pa je bilo prepleteno z zvestobo slovenskemu narodu in katoliški veri ter z vzgojo k odgovornosti za skupno dobro.
Ključne besede: Slovenci, šolstvo, povojna begunska taborišča, Avstrija, Italija
Key words: Slovenians, educational system, refugee camps after the war, Austria, Italy
Nevenka Hacin: Vpliv spremenjene vloge gospodarstva na območju Zasavja na izobraževanje mladostnikov po končani osnovni šoli v obdobju povojne Jugoslavije
- The influence of the altered role of the economy in the Zasavje region on post-primary education during the post-war period in Yugoslavia
- Einfluss der veränderten Rolle der Wirtschaft in der Region Zasavje auf die Bildung von Jugendlichen nach dem Abschluss der Grundschule in der Zeit des Nachkriegsjugoslawien
Izvleček
V prispevku je predstavljen razvoj družbeno organiziranega izobraževanje otrok po končani osnovni šoli na območju Zasavja v obdobju druge Jugoslavije. Pri prikazu delovanja treh šol, tipičnih za t. i. »učni revir« v obdobju socializma, so opredeljene spremembe na področu gospodarstva in s tem v organizaciji podjetij, ki so vplivale, da so poleg obstoječh poklicnih šl iz obdobja kraljevine Jugoslavije, ki so se spreminjale v skladu s potrebami druže in spremembami zakonodaje, ustanavljale nove strokovne kakor tudi t.i. industrijske šle.
Abstract
The article presents the development of the socially organised education of children after primary school in the Zasavje region in the post-war Yugoslavia. By showing the activities of three schools, characteristic of this mining region under socialism, the article defines the changes in the economy and the organisation of companies that led, in addition to the existing vocational schools inherited from the Kingdom of Yugoslavia, which were changing in line with the social needs and legislation changes, to the founding of new schools, both technical and so called “industrial” schools.
Povzetek
V prispevku je predstavljeno izobraževanje otrok po končani osnovni šoli, od leta 1967 imenovano srednješolsko izobraževanje, ki je doživelo na lokalnem območju pravi razmah po drugi svetovni vojni zaradi vloge zasavskega premogovništva in prednostne vloge industrije (npr. proizvodnja strojev in naprav za rudarstvo) v drugi (socialistični) Jugoslaviji. Tako triletne poklicne kot štiriletne srednje strokovne šole, ki so se ustanavljale na občinski ravni, so bile v skladu z interesi in potrebami gospodarstva ter družbe kot celote in v skladu s številnimi sistemsko uveljavljenimi reformami. Zaradi povezanosti šol z neposrednimi uporabniki, ki so dijakom med drugim dajali denarne nagrade in jim po uspešno zaključenem šolanju zagotavljali zaposlitev, je bilo šolanje dosegljivo praktično vsakemu otroku (ne glede na socialni status), ki je uspešno ali pa celo neuspešno (krajši programi posameznih smeri strokovnih šol) zaključil osnovnošolsko izobraževanje. Kako je to potekalo v praksi, prikazano s predstavitvijo treh šol:74 rudarske (1905–1992), kovinarske (1952–1990 oz. od 1999 kot sestavni del Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje) in ekonomske šole (1956–1990 oz. od 1992 v sestavu Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje), tipičnih za Zasavje v obdobju socializma. Z analizo zapisov v kronikah, dokumentih in časopisju so predstavljene lokalne okoliščine, ki so omogočale njihovo ustanovitev, delovanje in vzpon oz. povzročile proces upadanja in celo ukinitev v obdobju samostojne Slovenije. Trenutna slika ni rožnata, a glede na fleksibilnost vodstev šol in hitro spreminjajoče se potrebe sodobne družbe, predvsem pa zavedanja, da prihodnost pripada – ne tistim, ki imajo, ampak tistim, ki znajo, ohranjamo upanje na boljše čase tudi za šolajočo se mladino Zasavja.
Ključne besede: Zasavje, socialistično gospodarstvo, industrijska šola, strokovno izobraževanje, usmerjeno izobraževanje
Key words: Zasavje, socialist economy, industrial school, vocational education,career-oriented education
Lucija Čok, Salvator Žitko: Od renesančnih akademij do primorske univerze
- From the Renaissance Academies to the University of Primorska
- Von den Renaissance-Akademien zur Universität Primorska
Izvleček
Avtorja v prispevku podajata prerez razvoja šolskih ustanov v Kopru in slovenski Istri od akademij 16. stoletja do danes. Zgodovinski pogled v članku predstavlja prizadevanja primorskih intelektualcev, ki so utemeljila nastanek visokega šolstva na Primorskem. Interesne skupine, od gospodarstvenikov in politikov do civilne družbe, so ustvarjale konec 20. stoletja pospešeno dinamiko dogajanja. Na osnovi dokumentov za ustanovitev tretje javne univerze na Slovenskem je Državni zbor Republike Slovenije 29. januarja 2003 sprejel Odlok o ustanovitvi Univerze na Primorskem.
Abstract
The authors of this paper give us a cross section of school institutions and their development in Koper and Slovene Istria from academies of 16 century to the present times. The historical view represents the actions of the intellectuals and the wider society to justify the formation of higher education in this area. The dynamics in the second half of the 20th century created by stakeholders, from businessmen and politicians to the civil society, accelerated further developments. On the basis of documents needed the National Assembly of Slovenia adopted a Decree on the establishment of the University of Primorska on 29 of January 2003.
Povzetek
Avtorja v prispevku podajata prerez razvoja šolstva oziroma šolskih ustanov v Kopru od akademij 16. stoletja do danes. Uvajanje slovenščine kot učnega jezika v šole v času Ilirskih provinc, delovanje beneškega Collegia dei Nobili, kasnejšega liceja oziroma c. k. gimnazije in trojezičnega učiteljišča v Kopru (1875/76 – 1909), so osnove, na katerih se je kasneje razvijalo visokošolsko izobraževanje na tem območju. Ustanavljanje prve slovenske univerze leta 1919 in predhodna prizadevanja, da se prva slovenska univerza ustanovi v Trstu, so predstavljali prve stvarne dosežke na tej poti. Pospešeno dinamiko dogajanja v drugi polovici 20. stoletja devetdesetih let so ustvarjale interesne skupine, podpisovale so se pobude in oblikovali prvi študijski programi. Znanstveno-raziskovalno središče, ustanovljeno 1995 je postalo inkubator prvih študijskih programov, Visokošolsko središče Koper pa je bilo interesno jedro najrazličnejših pobud in koordinator pri ustanavljanju prvih visokošolskih zavodov. Leta 2000 je bila ustanovljena prva fakulteta, Fakulteta za humanistične študije, 29. januarja 2003 pa je Državni zbor R Slovenije sprejel Odlok o ustanovitvi Univerze na Primorskem.
Ključne besede: renesančne akademije, trojezično učiteljišče, visoko šolstvo, Univerza na Primorskem
Key words: Renaissance Academies, trilingual Teachers' College, Higher Education, University of Primorska
Monika Govekar-Okoliš: Educational role and activities of the Slovenian School Museum – Views, experiences and suggestions of university students concerning school lessons from the past in the study years from 2014 to 2018
- Izobraževalna vloga in dejavnosti Slovenskega šolskega muzeja – Pogledi, izkušnje in predlogi univerzitetnih študentov o učnih urah iz preteklosti v študijskih letih od 2014 do 2018
- Bildungsrolle und Aktivitäten des Slowenischen Schulmuseums – Ansichten, Erfahrungen und Anregungen von Universitätsstudenten in Bezug auf Schulstunden aus der Vergangenheit in Studienjahren von 2014 bis 2018
Abstract
The educational role and activities of museums have a great and unique significance. Museums are open to the public, community, and in particular to individuals, to their needs and interests. They implement new activities in relation to education, not only through exhibitions and lectures, but also through museum simulated school lessons from the past and other activities. The article uses the Slovenian School Museum as an example, and describes the educational activities it offers. The purpose of this study is to determine the views, experiences and suggestions of university students concerning school lessons from the past they had chosen and visited. Diverse museum lessons were evaluated with a questionnaire for university students visiting from four different Faculties at the University of Ljubljana in study years from 2014 to 2018. The survey showed that museum school lessons are effective educational activities since they enable students to be actively involved and to experience the past. The findings are important for improving the quality of museum education in the future.
Izvleček
Izobraževalna vloga in dejavnosti muzejev imajo velik in edinstven pomen. Muzeji so odprti za javnost, skupnost in zlasti za posameznike, njihove potrebe in interese. Izvajajo nove dejavnosti izobraževanja, ne samo z razstavami, predavanji itd., temveč tudi z muzejsko simuliranimi učnimi urami iz preteklosti. Kot primer smo v članku uporabili Slovenski šolski muzej in opisali njegove izobraževalne dejavnosti. Namen raziskave je določiti poglede, izkušnje in predloge univerzitetnih študentov o učnih urah iz preteklosti, ki so jih izbrali in obiskali. Študenti s štirih različnih fakultet z Univerze v Ljubljani so različne učne ure ocenjevali po vprašalniku za obiskovalce v študijskih letih od 2014 do 2018. Raziskava je pokazala, da so učne ure v muzeju učinkovite izobraževalne dejavnosti, saj študentom omogočajo, da se vanje aktivno vključijo in doživijo preteklost. Ugotovitve so pomembne za izboljšanje kakovosti muzejskega izobraževanja v prihodnosti.
Summary
This article describes educational role and activities in the Slovenian School Museum, especially school lessons from the past. The purpose of this study is to determine the views, experiences and suggestions of university students concerning the school lessons from the past they had attended. The results showed that students from different faculties at the University of Ljubljana were able to enhance their knowledge of the history of teaching and schooling by attending school lessons from the past in the museum in years 2014/15 - 2017/18. More specifically, the survey showed that the lessons were effective educational activities since they enabled the students to be actively involved and experience the past. They thus much better understood the importance of earlier forms of discipline and punishment in school, and the related role of the teacher, which they liked, because they were able to familiarise themselves with old school methods and experience them. Most of the students state that they would like to attend other school lessons with the intention of gaining more interesting historical experiences and knowledge. They also suggested other school lessons from Slovenian history. The findings of this work are valuable for supporting efforts to improve the quality of education for visitors and museum education in general in the future.
Zusammenfassung
Der Beitrag beschreibt die Bildungsrolle und Aktivitäten im slowenischen Schulmuseum, insbesondere Schulstunden aus der Vergangenheit. Der Zweck dieser Studie besteht darin, Ansichten, Erfahrungen und Vorschläge von Universitätsstudenten bezüglich der Schulstunden aus der Vergangenheit, an denen sie teilgenommen haben, zu ermitteln. Studenten verschiedener Fakultäten der Universität Ljubljana ergänzten auf diese Weise in den Studienjahren 2014/15 bis 2017/18 ihrn Studienwissen in der Lehr- und Schulgeschichte, indem sie direkt aus ihren eigenen Erfahrungen im Museum lernten. Diverse Museumsschulstunden wurden mit einem Fragebogen für Besucher ausgewertet. Die Umfrage zeigte Ansichten und Erfahrungen von Studenten, wie Museumsschulstunden effektive Bildungsaktivitäten darstellen, da sie den Studenten eine aktive Teilnahme und Erfahrung der Vergangenheit ermöglichen. Sie verstanden viel besser die Wichtigkeit der alten Disziplin, Bestrafungen und die damit verbundene Rolle des Lehrers, die sie mochten, weil sie sich mit der alten Schule vertraut machen und sie erfahren konnten. Die meisten Studenten würden gerne an anderen Schulstunden teilnehmen, um interessante historische Erfahrungen und Kenntnisse zu gewinnen. Sie schlugen auch andere Schulstunden aus der slowenischen Geschichte vor. Die Ergebnisse sind wertvoll für die Unterstützung von Bemühungen, die Qualität der Bildung für Besucher und die museumspädagogische Ausbildung in der Zukunft zu verbessern.
Key words: educational activities, Slovenian School Museum, university students, school lessons from the past, views, experiences and suggestions of visitors
Ključne besede: izobraževalne dejavnosti, Slovenski šolski muzej, univerzitetni študenti, učne ure iz preteklosti, pogledi, izkušnje in predlogi obiskovalcev
Vilma Brodnik: Pričevanja otrok o vojnah pri pouku zgodovine
- Children's testimonies about war in history lessons
- Kinderaussagen über Kriege im Geschichtsunterricht
Ključne besede: pouk zgodovine, viri prve roke, genocidi, holokavst, človekove pravice
Key words: history lessons, first-hand sources, genocide, Holocaust, human rights
__________________________________________________________________________________
Šolska kronika – revija za zgodovino šolstva in vzgoje. Glasilo Slovenskega šolskega muzeja,
Ljubljana (Slovenija) je slovenska znanstvena in strokovna revija za zgodovino šolstva, pedagogike
in vzgoje, ki jo od leta 1992 samostojno izdaja Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Revija ima
začetke v skupnem zborniku šolsko-pedagoških muzejev v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, ki je
začel izhajati leta 1964 kot Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete.
