ŠOLSKA KRONIKA / SCHOOL CHRONICLE 2017/1-2
Cena brez DDV: 1.845,23 SIT (7,70 EUR)
Stopnja DDV: 8,50%
Cena z DDV: 2.002,07 SIT (8,35 EUR)
 | |
IZJAVA O ETIKI OBJAVLJANJA IN ZLORABAH PRI OBJAVLJANJU
PUBLICATION ETHICS AND PUBLICATION MALPRACTICE STATEMENT
UREDNIŠKI ODBOR REVIJE ŠOLSKA KRONIKA / EDITORIAL BOARD OF PUBLICATION SCHOOL CHRONICLE
Šolska kronika / Navodila avtorjem in avtoricam
School Chronicle / Instructions to contributors
_______________________________________________________________________________
Š O L S K A K RO N I K A
REVIJA ZA ZGODOVINO ŠOLSTVA IN VZGOJE
Glasilo Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana
Leto 2017, številka 1–2
Letnik 26 – L
School Chronicle / Schulchronik
Journal of the History of Schooling and Education.
Bulletin of the Slovenian School Museum. Ljubljana. Slovenia.
Zeitschrift für Schul- und Erziehungsgeschichte. Organ des
Slowenischen Schulmuseums. Ljubljana. Slowenien.
VSEBINA / CONTENTS / INHALTSVERZEICHNIS
ČLANKI IN PRISPEVKI / ARTICLES AND OTHER CONTRIBUTIONS / ARTIKEL UND BEITRÄGE
Tatjana Hojan: Ob petdesetem letniku ...7–60
On the fiftieth anniversary
Zum fünfzigsten Jahrgang
Milan Hladnik: Prvi zapisi o številih in računstvu v slovenskem jeziku...61–89
First writings on numbers and basic arithmetics in Slovene language
Die ersten Aufzeichnungen über Zahlen und Rechnen in slowenischer Sprache
Boris Golec: Šolniki in slovensko uradovalno pismenstvo do srede 19. stoletja...90–106
Leachers and the Slovene official writing until the mid-19th century
Lehrer und das amtliche Schrifttum bis zur Mitte des 19. Jahrhunderts
Petra Vidmar: Mirnska šola v 19. stoletju...107–118
The Mirna school in the 19th century
Schule in Mirna im 19. Jahrhundert
Aleksandra Renčelj Škedelj, Darja Pergovnik, Tatjana Adamič: Uršulinska šola v Ljubljani in stavbna zgodovina šolskih poslopij ...119–136
The Ursuline school in Ljubljana and the history of the school buildings
Die Ursulinenschule in Ljubljana und die Baugeschichte von Schulgebäuden
Aleksandra Pirkmajer Slokan: Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016), 2. del...137–204
An overview of Latin lessons in the Slovene state primary school (1958–2016), part 2
Übersicht des Lateinunterrichts in der slowenischen öffentlichen Grundschule (1958-2016), Teil 2
JUBILEJI / ANNIVERSARIES / JUBILÄENA
Anton Arko: Janez Krajnc – 200 ...205
Anton Arko: Matija Senkovič (Lichtenwallner) – 150 ...205–206
Tatjana Hojan: France Ostanek – 115 ...206–208
Anton Arko: Karel Jug – 100 ...208
Teodor Domej: Šestdeset let delovanja Slovenske gimnazije v Celovcu ...208–210
SPOMINI NA ŠOLO / REMINISCENCES OF SCHOOLING / ERINNERUNG AN DIE SCHULE
Mirjana Junc: Drobci spominov učiteljice Mirjane Junc na poučevanje na Osnovni šoli Ig od leta 1986 do 1999 ...211–212
IZ MUZEJSKEGA DELA / MUSEUM ACTIVITIES / AUS DER MUSEUMSTÄTIGKEIT
Stane Okoliš: Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2016 ...213–274
Slovenian School Museum in 2016 – Report on activities
Slowenisches Schulmuseum – Der Jahresbericht 2016
DROBTINICE IZ ŠOLSKE PRETEKLOSTI / BITS AND PIECES FROM PAST SCHOOL TIMES / SPLITTER DER SCHULVERGANGENHEIT
Tatjana Hojan: Pred sto leti ...275–276
A Hundered Years Ago
POROČILA IN OCENE / REPORTS AND REVIEWS / BERICHTE UND REZENSIONEN
»Viva la musica!« Predstavitve zbornikov glasbenih šol (Polona Koželj)...277–278
AVTORJI PRISPEVKOV Šolske kronike št. 1-2, 26/L, 2017 / LIST OF CONTRIBUTORS / AUTOREN ...279
SODELAVCI Šolske kronike št. 1-2, 26/L, 2017 / LIST OF CONTRIBUTORS / MITARBEITER ...280
NAVODILA AVTORJEM IN AVTORICAM / INSTRUCTIONS TO CONTRIBUTORS / ANLEITUNGEN FÜR AUTOREN ...281–282
__________________________________________________________________________________
Povzetki in abstrakti / Summaries and Abstracts / ŠK 2017 št. 1-2
Tatjana Hojan: Ob petdesetem letniku
- On the fiftieth anniversary
- Zum fünfzigsten Jahrgang
Izvleček
Članek opisuje razvoj zbornika in nato revije v petdesetih letih, od leta 1964, ko so ga začeli izdajati Šolski muzeji v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu pa do revije Šolska kronika, ki jo izdaja Slovenski šolski muzej od leta 1992 dalje. Opisuje posamezne rubrike v zborniku: zgodovino šolstva posameznih narodov, biografije zaslužnih šolnikov, poročila o delu šolskih muzejev, bibliografije zgodovine šolstva v posameznih republikah ter posebej obravnava tematske številke.
Abstract
The article talks about the development of what started off as a collection of papers and then in the 1950s became a journal, and then from 1964, when it began to be published by school museums in Ljubljana, Zagreb and Belgrade, and finally the journal Šolska kronika (School Chronicle), published since 1992 by the Slovenian School Museum. The article contains a description of individual sections of the publication: the history of schooling in individual nations, biographies of important teachers, reports about the work of school museums, and bibliographies of the history of schooling in individual republics; it also pays special attention to themed issues.
Zusammenfassung
Im Jahr 1961 wurde beim Bund der Museumsverbände Jugoslawiens die Sektion für pädagogische Museen gegründet. In Jugoslawien gab es damals drei Schulmuseen: das Slowenische Schulmuseum in Ljubljana, das Kroatische Schulmuseum in Zagreb und das Pädagogische Museum in Beograd. Diese drei Museen beschlossen ein gemeinsames Sammelband mit Beiträgen zur Geschichte des Schulwesens herauszugeben. Der Sammelband wurde erstmals 1964 veröffentlicht; die ersten Jahre in Zagreb, später in Ljubljana. Die Beiträge waren in allen jugoslawischen Sprachen und behandelten die Geschichte des Schulwesens in einzelnen Republiken, die Geschichte der einzelnen Schulen, Lehrerverbände, Lebensläufe von wichtigen Pädagogen, die Bibliographie der Geschichte des Schulwesens in einzelnen Republiken und die Literatur der Geschichte des Schulwesens. Besondere Aufmerksamkeit wurde der Tätigkeit der jugoslawischen Schulmuseen gewidmet. Seit 1984 erscheinen thematische Ausgaben. Nach dem Zusammenbruch Jugoslawiens im Jahr 1991 begann das Slowenische Schulmuseum die Zeitschrift Schulchronik herauszugeben, die vor allem das slowenische Schulwesen behandelte. Neue Rubriken wurden eingeführt, wie z. B. Erinnerungen, Symposien und Konferenzen der Schulmuseen.
Ključne besede: Šolska kronika, zgodovina šolstva, šolski muzeji, biografije pedagogov
Key words: Šolska kronika, history of schooling, school museums, biographies of teachers
Milan Hladnik: Prvi zapisi o številih in računstvu v slovenskem jeziku
- First writings on numbers and basic arithmetics in Slovene language
- Die ersten Aufzeichnungen über Zahlen und Rechnen in slowenischer Sprache
Izvleček
Članek prinaša kratek pregled najstarejših slovenskih rokopisov in tiskov, ki obravnavajo umetnost štetja in osnovnega računanja, brez višje aritmetike ali geometrije. Ob tem opišemo njihovo matematično vsebino ter jezikovne in druge posebnosti, včasih tudi njihov nastanek.
Abstract
In the article a short survey of the oldest Slovene manuscripts and prints that consider the art of counting and doing basic arithmetics, without higher arithmetics and geometry, is giving. We describe their mathematical ingredients as well as their linguistical and other features, sometimes also their origin.
Zusammenfassung
Erste slowenische Aufzeichnungen der Zahlwörter sind schon in zwei handschriftlichen Dokumenten aus dem 15. Jahrhundert zu finden. Die Grammatik von Bohorič aus dem Jahr 1584 beinhaltet Grund- und Ordnungszahlen mit einigen Ableitungen, währen das Abecedarium von Trubar aus den Jahren 1550 und 1555 nur eine Seite mit arabischen und römischen Zahlen ohne ihrer Benennung enthält. Anfang des 17.
Jahrhunderts findet man die slowenischen Bezeichnungen der Zahlen im grammatischen Teil des italienisch-slowenischen Wörterbuchs Alasia da Sommaripa aus dem Jahr 1607, während man sie in der ersten Hälfte des 18. Jahrhunderts im Wörterbuch von Pater Hippolyt (1711) und bei Franc Mihael Paglovec (1745) findet. Hippolyt übersetzte im Zusatz auch bestimmte Rechnungsarten und geometrische Begriffe. Paglovec aber gibt dem Leser eine bescheidene Erklärung des Zehnersystems. Im Zeitalter der Aufklärung und der Wiedergeburt enthalten Erstlesebücher von verschiedenen Autoren mindestens eine Seite über Zahlen und mit dem einfachen Einmaleins. Im Jahr 1824 gibt Peter Danjko die slowenischen Namen für die zusammengesetzten Zahlen an. Mihael Kušovic beschäftigt sich in Jahr 1813 neben dem Zehnersystem auch mit den vier Grundrechenarten. Auch Valentin Vodnik widmete sich in seinen zwei Kalendern („Velika pratika“) aus den Jahren 1796 und 1797 dem Rechnen. Im ersten Kalender schrieb er üer die Aufzeichnung von Zahlen und üers Zälen, wärend er sich im zweiten Kalender der Addition widmete. Leider behandelte er in den kommenden Jahren die anderen Rechenoperationen nicht mehr.
Ključne besede: imena števnikov, števila in štetje, računanje, prvi slovenski zapisi, zgodovinski pregled
Key words: names of numerals, numbers and counting, calculation, first Slovene writings, historical overview
Boris Golec: Šolniki in slovensko uradovalno pismenstvo do srede 19. stoletja
- Teachers and the Slovene official writing until the mid-19th century
- Lehrer und das amtliche Schrifttum bis zur Mitte des 19. Jahrhunderts
Izvleček
Prispevek obravnava šolnike v širšem pomenu besede kot ustvarjalce uradovalnih zapisov v slovenskem jeziku, preden je slovenščina leta 1849 postala eden od uradnih jezikov habsburške monarhije. Do srede 19. stoletja so slovenski dokumenti nastajali le izjemoma, še največ prisege, od srede 18. stoletja pa v večjem številu tudi prevodi oblastnih razglasov in od konca stoletja oporoke. V prispevku so zajeti vsi ugotovljeni primeri, v katerih je dokument potrjeno sestavil šolnik, in osvetljene okoliščine njegovega nastanka. Prvi tak dokument je šele iz srede 18. stoletja in je normativne narave. Dva prisežna obrazca za novosprejete tržane sta delo učiteljev, ki sta hkrati opravljala službo trškega pisarja. Učitelji in organisti so bili nadalje udeleženi pri zapisovanju ustnih oporok. V zadnjih desetletjih obravnavane dobe je čutiti njihov vpliv na povečano stopnjo pismenosti med kmečkim življem, ki se je prav tako odrazila v slovenskem (pol)uradovalnem pismenstvu.
Abstract
The article discusses teachers in the wider meaning of the word as the creators of official writings in Slovene before this language became one of the official languages of the Habsburg monarchy in 1849. Until the mid- 19th century, Slovene documents were an exception, mostly oaths; from the mid-18th century also large number of translations of official announcements and from the late 18th century also wills. The article includes all the established examples where a document was confirmed to have been created by a teacher, and throws light on the document’s appearance. The first such document is from the mid-18th century and is of a normative nature. Two oath forms for the newly admitted market-town inhabitants are the work of two teachers, who also worked as market-town scribes. Furthermore, teachers and organ players were also involved in writing oral testimonies. During the last decades of the period in question, the influence of teachers can be felt in the increase in literacy among the rural population, which was also reflected in Slovene official and semi-official writings.
Zusammenfassung
Der Beitrag befasst sich mit Pädagogen im weiten Sinne des Wortes als Schöpfern der amtlichen Aufzeichnungen in slowenischer Sprache, bevor diese im Jahr 1849 eine der Amtssprachen der Habsburger Monarchie wurde. Bis zur Mitte des 19. Jahrhunderts waren slowenische Dokumente selten, meistens Eide, von der Mitte des 18. Jahrhunderts Übersetzungen von Herrschaftlichen ekanntmachungen und seit Ende des Jahrhunderts auch Testamente. Der Beitrag umfasst alle Fälle, in denen das Dokument vom Lehrer verfasst wurde und beleuchtet die Umstände seiner Entstehung. Das erste Dokument stammt aus der Mitte des 18. Jahrhunderts und hat einen normativen Character: Filip Jakob Repež, Organist im Altenmarkt bei Laas („Stari trg pri Ložu“), Autor der gedruckten Gesangbüher und geistlichen Texte, verfasste handschriftliche Anweisungen fü seine Nachfolger. Zwei Vereidigungsformulare fü neue Marktbüger wurden von Lehrern verfasst, die gleichzeitig als Marktschreiber arbeiteten. Das erste Vereidigungsformular wurde zwischen 1788 und 1800 vom Jožf Sekol in Sankt Leonhard in Windischen Büeln („enart v Slovenskih goricah“) verfasst und das zweite vom Franc Ksaverij Hofbauer in Praßerg („ozirje“) (um 1820). Lehrer und Organisten waren auch bei den Aufzeichnungen der müdlichen Testamente beteiligt. Jožf Skubic aus Šocjan bei Rudolfswerth („Šocjan pri Novem mestu“) schrieb im Jahr 1795 das zweitäteste bekannte Untertanstestament in slowenischer Sprache. Sein Vater, auch Lehrer, verfasste im Jahr 1801 in Scharfenberg bei Ratschach („vibno pri Radečh“) sein eigenes Testament in der Muttersprache. In den letzten Jahrzehnten des Bezugszeitraums spüt man die Einwirkung der Lehrer auf die Alphabetisierung der bäerlichen Bevökerung. Diese manifestiert sich auch im slowenischen amtlichen Schrifttum, vor allem bei der Aufzeichnung von müdlichen Testamenten.
Ključne besede: imena števnikov, števila in štetje, računanje, prvi slovenski zapisi, zgodovinski pregled
Key words: names of numerals, numbers and counting, calculation, first Slovene writings, historical overview
Petra Vidmar: Mirnska šola v 19. stoletju
- The Mirna school in the 19th century
- Schule in Mirna im 19. Jahrhundert
Izvleček
Članek je nastal ob dvestoletnici Osnovne šole Mirna, ki jo je šola zaznamovala novembra 2016. Utemeljuje njen nastanek in opisuje začetke šolstva na Mirni ter razvoj šolstva na Mirni skozi 19. stoletje. Šola je šla v dvestotih letih skozi mnoge razvojne faze, se pa ravno šola iz 19. stoletja, ki nam je najbolj oddaljena, najbolj razlikuje od današnje. Za boljšo predstavo o delovanju šole v kraju je opisan tudi kraj Mirna v 19. stoletju. Precejšnja pozornost je namenjena opisu praznovanj v šoli v tistem času, saj jih razpoložljive šolske kronike natančno opisujejo, kar za nekatera druga področja šole ne velja. Poleg tega pa nam praznovanja zelo veliko povejo o duhu takratnega časa.
Abstract
This article appeared on the 200th anniversary of the Mirna Primary School, celebrated in November 2016. It describes its emergence and the beginnings of schooling in Mirna, as well as the development of education in Mirna through the 19th century. In these 200 years, the school has been through many developmental phases, and the 19th century school that is most remote in time also differs mostly from today’s school. For a better idea about the functioning of the school, the article describes Mirna itself in the 19th century. There is considerable emphasis on the festivities in the school at that time, as the available school chronicles give a detailed description of them, which cannot be said about some other school activities. In addition, festivities tell us a great deal about the spirit of the time.
Ključne besede: Mirna, šolska kronika, enorazrednica, praznovanja v šoli
Key words: Mirna, school chronicle, one-year primary school, school festivities
Aleksandra Renčelj Škedelj, Darja Pergovnik, Tatjana Adamič: Uršulinska šola v Ljubljani in stavbna zgodovina šolskih poslopij ...119–136
- The Ursuline school in Ljubljana and the history of the school buildings
- Die Ursulinenschule in Ljubljana und die Baugeschichte von Schulgebäuden
Izvleček
Uršulinska šola v Ljubljani je bila prva vzgojna in izobraževalna ustanova za dekleta v slovenskem
prostoru. Redovnice so na začetku 18. stoletja vodile najprej javno dekliško šolo, ki so jo v drugi polovici 19. stoletja nadgradile z ženskim učiteljiščem, višjo gospodinjsko šolo in dekliško meščansko šolo ter v prvi polovici 20. stoletja postopoma ustanovile gimnazijo. Vseskozi so s pomočjo mecenov širile svojo dejavnost tudi z gradnjo šolskih poslopij, ki še danes služijo temu namenu. Prispevek predstavlja družbeni in časovni okvir stavbnega razvoja namensko zgrajenih šolskih poslopij v sklopu samostana, t. i. uršulinske šole iz leta 1889 in uršulinske gimnazije arhitekta Jožeta Plečnika iz obdobja med letoma 1940 in 1947.
Abstract
The Ursuline school in Ljubljana was the first educational institution for girls in Slovenia. In the early 18th century, the nuns first had a public girls’ school, to which was added in the second half of the 19th century a teachers’ college for women, a higher home-management school and a girls’ town school, while in the first half of the 20th century, a gimnazija (grammar school) was founded. Throughout this time, with the help of sponsors, the nuns kept widening their activities by building school buildings, which still serve the same purpose. The article presents the social and temporal framework of the development of the buildings that were intentionally built as schools within the monastery, i..e. the Ursuline school in 1889 and the Ursuline gimnazija built on the basis of plans by the architect Jože Plečnik in 1947.
Ključne besede: uršulinska šola, uršulinska gimnazija, stavbna zgodovina, Jože Plečnik
Key words: Ursuline school, Ursuline grammar gimnazija, history of buildings, Jože Plečnik
Aleksandra Pirkmajer Slokan: Pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016), 2. del
- An overview of Latin lessons in the Slovene state primary school (1958–2016), part 2
- Übersicht des Lateinunterrichts in der slowenischen öffentlichen Grundschule (1958-2016), Teil 2
Izveček
Osnovnošolski pouk latinščine je kljub nenaklonjenim razmeram prispeval – upamo si trditi – pomemben delež v slovenskem izobraževalnem sistemu. Članek prinaša pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli od njegovega začetka do danes (1958–2016). Latinščina, tradicionalno gimnazijski predmet, se je začela poučevati v osnovni šoli po ukinitvi osemletne klasične gimnazije leta 1958, ko sta bili uzakonjeni enotna osemletna osnovna šola in štiriletna gimnazija. Tedaj je pouk klasičnih jezikov utrpel nepopravljivo škodo. Stara grščina se je prenehala poučevati, latinščina pa je za učence v starosti od enajst do petnajst let dobila status fakultativnega predmeta in bila potisnjena na obrobje. Kljub vse slabšim razmeram se je njen pouk ohranjal dalje, v različnih obdobjih na različnih šolah in v različnih oblikah, kontinuirano vse do danes pa le na Osnovni šoli Prežihovega Voranca, Ljubljana. V devetletnem programu so se razmere še zaostrile in pouk latinščine se je znašel v hudi krizi – kljub interesu javnosti, da se klasično-humanistični izobraževalni program ohranja ne le v zasebni, ampak tudi v javni osnovni šoli.
Abstract
In spite of unfavourable conditions, it can be claimed that primary school Latin lessons have made an important contribution to the Slovene educational system. The article offers an overview of Latin lessons in the Slovene state primary school from their beginning until today (1958–2016). Latin, traditionally a gimnazija subject, began to be taught in primary school after the abolition of the eight-year classical gimnazija in 1958, when new legislation introduced the unified eight-year primary school and four-year gimnazija. At that time, the teaching of classical languages suffered irreparable damage. Old Greek stopped being taught, while Latin acquired the status of an elective subject for pupils between the ages of eleven and fifteen and was thus pushed to the margins. In spite of the worsening conditions, Latin teaching persisted at different times at different schools and in different forms, while the Prežihov Voranc Primary School in Ljubljana is the only school where it has been taught continuously to this day. When nine-year primary school was introduced, the situation worsened even further and Latin lessons faced a real crisis – in spite of the public interest that the classical-humanities educational programme continue not only in private schools but also in state public schools.
Ključne besede: latinski jezik, javna osnovna šola, fakultativni predmet, izbirni predmet, interesne dejavnosti
Key words: Latin language, state primary school, optional subject, elective subject, extra curricular activities
__________________________________________________________________________________
Šolska kronika – revija za zgodovino šolstva in vzgoje. Glasilo Slovenskega šolskega muzeja,
Ljubljana (Slovenija) je slovenska znanstvena in strokovna revija za zgodovino šolstva, pedagogike
in vzgoje, ki jo od leta 1992 samostojno izdaja Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Revija ima
začetke v skupnem zborniku šolsko-pedagoških muzejev v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, ki je
začel izhajati leta 1964 kot Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete.
School Chronicle – Journal of the History of Schooling and Education. Bulletin of the Slovenian
School Museum. Ljubljana (Slovenia) is a Slovenian scientific and professional publication
concerned with schooling, pedagogy and education. Since 1992 it has been independently
issued by the Slovenian School Museum in Ljubljana. The Miscellany has developed from a joint
publication of the school-pedagogical museums in Ljubljana, Zagreb in Belgrade, which began
to be published in 1964 under the title of A Miscellany of the History of Schooling and Education.
|
