ŠOLSKA KRONIKA / SCHOOL CHRONICLE 2016/3

Cena brez DDV: 1.845,23 SIT (7,70 EUR) Stopnja DDV: 8,50% Cena z DDV: 2.002,07 SIT (8,35 EUR)

__________________________________________________________________________________

Š O L S K A K RO N I K A

REVIJA ZA ZGODOVINO ŠOLSTVA IN VZGOJE

Glasilo Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana

Leto 2016, številka 3

Letnik 25 – XLIX

School Chronicle / Schulchronik
Journal of the History of Schooling and Education.
Bulletin of the Slovenian School Museum. Ljubljana. Slovenia.
Zeitschrift für Schul- und Erziehungsgeschichte. Organ des
Slowenischen Schulmuseums. Ljubljana. Slowenien.

VSEBINA / CONTENTS

Tatjana Hojan: Izbor člankov o prvi svetovni vojni v pedagoškem

časopisju od leta 1914 do leta 1918 ...303–349

Boris Golec: Najstarejša oporoka učitelja v slovenščini

Kulturnozgodovinski oris dokumenta in njegovega avtorja ...350–373

Miroslav Stiplovšek: Vpliv gospodarstva na razvoj izobraževanja

v Domžalah do reorganizacije Srednje šole Domžale ...374–395

Eva Premk Bogataj: Začetki šolanja prve dame slovenske slavistike

prof. dr. Marje Boršnik (1906−1982) ...396–405

Erna Jurič: Šolska kronika štirirazredne ljudske šole v Šmartnem

pri Litiji (4. 11. 1876–28. 7. 1904) ...406–421

Nevenka Hacin: 70 let gimnazije v Trbovljah

Ne tistim, ki imajo, ampak tistim, ki znajo, je namenjena prihodnost ...422–437

Rebeka Lovrec Kvartič: Šolanje in poučevanje Alme M. Karlin ...438–454

IZ MUZEJSKEGA DELA / MUSEUM ACTIVITIES / AUS DER MUSEUMSTATIGKEIT

Stane Okoliš: Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja 2015 ...455–515

Branko Šuštar: Pogledi na ISCHE konferenco ・・Kultura in izobraževanje・・

in na Muzej izobraževanja v Carigradu ...516–531

POROČILA IN OCENE / REPORTS AND REVIEWS /  BERICHTE UND REZENSIONEN

Branko Šuštar: Mednarodni simpozij ・・Spomini na šolo /

raziskavah izobraževanja・・ (Sevilla, 22.–23. september 2015) ...532–541

Šolski center Postojna – 70 (Alenka Čuk) ...542–546

Šole pišejo svojo zgodovino (Polona Koželj) ...547–548

LIST OF CONTRIBUTORS / AUTOREN ...549

LIST OF CONTRIBUTORS / MITARBEITER ...550

_________________________________________________________________________

Povzetki in abstrakti/Summaries and Abstracts/ŠK 2016 št. 3

Abstract
This article discusses what Slovenian educational newspapers wrote about World War
One between 1914 and 1918. These publications include Učiteljski tovariš, Popotnik and
Slovenski učitelj. Most articles appeared in Učiteljski tovariš, which carried news from the
battlegrounds and articles about the changes n the school year during the war, wrote about
efugee schools and the humanitarian work of teachers and pupils, provided information
bout mobilised, wounded and captured teachers and published their letters, as well as
obituaries for the dead and war poems. Popotnik and Slovenski učitelj mainly published
articles describing work in schools during the war, and articles about how to inform pupils
about the significance of the war and how to adapt the curricula for individual subjects
.
Zusammenfassung
Der Beitrag erörtert Artikel und Nachrichten, die von 1914 bis 1918 in den pädagogischen
Zeitschriften „Učiteljski tovariš“ (Lehrerkammerad), „opotnik“ (Wanderer) und „lovenski učtelj“ (Slowenischer Lehrer) veröfentlicht wurden. Zu Beginn des Krieges sind in den Blätern verschiedene Benachrichtigungen von Lehrervereinen, Manifeste des Kaisers, Verordnungen des Ministeriums fü Kultus und Unterricht, wie auch Berichte üer die beeinträhtigte Täigkeit von Schulen erschienen. Es gab viele Artikel üer Erziehung und Unterricht wärend und nach dem Krieg. Die Lehrer schrieben in ihren Artikeln, dass man in der Schule üer den Krieg sprechen muss, und zwar dem Alter der Kinder angemessen. Auf keinen Fall durfte man zum Hass und Rache anstiften. Die Schüer sollten üer ihre Beobachtungen der Kriegsereignisse schreiben und damit zur schulischen Kriegschronik beitragen. Es wurde üer die Zusammenarbeit mit dem Roten Kreuz, Füsorge fü Witwen und Waisen, wie auch üer die Verwaltung von Kinderheimen ohne Unterricht geschrieben. Es gab zahlreiche Berichte üer mobilisierte Lehrer, insbesondere wenn es sich um Abonnenten und Mitarbeiter der genannten Zeitschriften handelte, dann Berichte üer Verwundeten und Gefangenen, Ausgezeichneten und auch Nekrologe. Einzelne Lehrer berichteten üer den Krieg von den Schlachtfeldern und aus der Gefangenschaft, einige in literarischer Form. Auch Lieder üer Käpfer, Migranten und gefallene Lehrer wurden veröfentlicht.

Ključne besede: Prva svetovna vojna, pedagoška glasila, učitelji
Key words: World War One, educational press, teachers

Boris Golec: Najstarejša oporoka učitelja v slovenščini Kulturnozgodovinski oris dokumenta in njegovega avtorja
- The oldest will left by a teacher in Slovenian Cultural and historical outline of the document and its author
- Das alteste Testament eines Lehrers im Slowenischen ulturgeschichtliche Darstellung des Dokuments und seines Autors

Izvleček
Oporoka učitelja Fortunata Skubica (1736– 1801), nastala leta 1801 na Svibnem pri Radečah, je najstarejši znani testament osebe učiteljskega stanu, napisan v slovenskem jeziku. Bolj kot sama vsebina sta zanimiva jezik in pravopis, s kulturnozgodovinskega stališča pa tudi okoliščine, v katerih je besedilo nastalo, in življenjska pot pisca. Skubic, ki je izviral iz družine organista in mežnarja v Višnji Gori, je bil po osnovnem poklicu tudi sam organist in mežnar. Na Svibnem je preživel zadnje, zelo kratko obdobje svojega življenja, potem ko je večidel živel v rodnem mestu kot naslednik svojega očeta. Sam je bil vsaj četrta generacija organistov, delujočih v mestnih okoljih. Organist in »učtelj« je postal tudi najmanj en njegov sin.

Abstract
The last will and testament of the teacher Fortunat Skubic (1736–1801), written in 1801 in Svibno near Rateče, is the oldest known such document from a teacher written in Slovenian. The main interest in the document lies not in its content but in the language and orthography and, from a cultural and historical standpoint, also in the circumstances in which the text appeared, as well as in the life of the author. Skubic, who originated from the family of an organist and sexton in Višnja Gora, was himself also an organist and sexton. In Svibno he spent the last, very short period of his life, after having mostly lived in his birth place as his father’s successor. He was a representative if at least the fourth generation of organists working in urban environments. At least one of his sons also became an organist and a “teacher”.

Ključne besede: oporoka, učitelj, slovenščina, Svibno, Višnja Gora
Key words: will, teacher, Slovenian, Svibno, Višnja Gora

Miroslav Stiplovšek: Vpliv gospodarstva na razvoj izobraževanja v domžalski občini 1864–2002. Od ustanovitve osnovne šole v Domžalah do reorganizacije Srednje šole Domžale
- Influence of the economy on the development of education in the Municipality of Domžale 1864–2002. From the establishment of the primary school in Domžale to the reorganisation of the Domžale Secondary School
- Einfluss der Wirtschaft auf die Entwicklung der Bildung in der Gemeinde Domžale 1864–2002. Von der Grundung der Grundschule in Domžale bis zur Reorganisation der Mittelschule Domžale

Izvleček
Prispevek prikazuje tesno povezanost in medsebojno pogojenost med razvojem industrije, obrti in trgovine ter poklicnim in strokovnim izobraževanjem na domžalskem območju, ki je gospodarsko naglo napredovalo od sredine 19. stoletja. V poklicnem šolstvu je pomembna prelomnica ustanovitev vajenske šole leta 1921, ki je po letu 1945 razširila svoj program. Začetek srednjega šolstva je bil ustanovitev Usnjarskega tehnikuma leta 1948, na strokovnem področju pa se je nato razvilo še izobraževanje galanterijskih, usnjarsko-konfekcijskih, ekonomskih, strojnih in računalniških tehnikov. Od leta 2002 je poklicno, strokovno in gimnazijsko izobraževanje združeno v Srednji šoli Domžale.

Abstract
The article shows the close connections between and mutual dependence of the development
of industry, crafts and trade and the vocational and technical education in the Domžale area, which experienced fast economic progress from the mid-19th century onwards. In vocational education, an important turning point was the founding of the school for apprentices in 1921, which after 1945 widened its programme. Secondary school education began with the establishment of the leather technology school in 1948, followed by technical education in haberdashery, leather-clothing, business, engineering and computers. Since 2002, vocational, technical and gimnazija education are combined in the Domžale Secondary School.

Zusammenfassung
Die Industrialisierung im Bereich Domžale begann in der Mitte des 19. Jahrhunderts mit der Gründung von Stroh-Fabriken, die mit der Gründung der ersten Grundschule in Domžale im Jahr 1864 zusammenfiel. Nach dem Ersten Weltkrieg entstanden, parallel zum Untergang der Strohindustrie, 20 Unternehmen aus acht Zweigen mit mehr als 1700 Angestellten. Handwerk und Handel haben sich schnell entwickelt, was zur Gründung der Handwerksschule in 1921 und der Gewerblich-Industriellen Bürgerschule in 1938 führte. Der Aufschwung der nichtlandwirtschaftlichen Zweige nach dem Jahr 1945 verbreitete die Berufsbildung. In 1948 wurde in Domžale die erste Mittelschule, das Leder Technikum, für die Bedürfnisse der jugoslawischen Lederindustrie gegründet. Der Industrie-, Handwerksund Handelsbedarf bis Ende des 20. Jahrhunderts beeinflussten die Ausbildung der Leder-, Galanterie-, Lederkonfektions-, Maschinen-, Textil- und Wirtschaftstechniker. Seit 2002 sind die Berufs-, Fach- und Gymnasialbildung in der Mittelschule Domžale vereinigt, die auch ein Programm für Computertechniker einführte. Der große wirtschaftliche Fortschritt in den Nachkriegsjahrzehnten hatte einen positiven Einfluss auf die Lösung der Allgemeinbildungsprobleme in der Gemeinde Domžale. Schrittweise wurde Domžale auch für die benachbarten Gemeinden ein wichtiges Bildungszentrum.

Ključne besede: poklicno izobraževanje, strokovno izobraževanje, Občina Domžale, Srednja šola Domžale
Key words: vocational education, technical education, Municipality of Domžale, Domžale Secondary School

Eva Premk Bogataj: Začetki šolanja prve dame slovenske slavistike prof. dr. Marje Boršnik (1906−1982)
- The educational beginnings of the first lady of Slovene studies in Slovenia, Prof. Dr. Marja Boršnik (1906−1982)
- Anfange der Ausbildung der ersten Dame der slowenischen Slawistik Prof. Dr. Marja Boršnik (1906–1982)

Izvleček
Prispevek predstavlja biografske zapiske Marje Boršnik o začetkih šolanja, ki so bili prvič javnosti predstavljeni v monografiji Prof. dr. Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike (avtorici ddr. Francka Premk in dr. Eva Premk Bogataj). Prikazuje pomen povezanosti z naravo in družino (skupnostjo, tradicijo), ki jo ponazarja rodna Borovnica na eni strani, in strah pred novim, neznanim, ki ga je poosebljala tuja Ljubljana in tudi vstop v šolo. Šola pa ji nepričakovano odpre vrata v nov svet, v katerem bo poslej našla svoje zatočišče: svet knjige.

Abstract
The article presents Marja Boršnik’s biographical notes about the beginnings of her education, which were first revealed to the public in the monograph Prof. dr. Marja Boršik, prva dama slovenske slavistike (by DDr. Francka Premk and Dr. Eva Premk Bogataj). The article contrasts the importance of connections with nature and family (community, tradition) represented by her birth place Borovnica, and the fear of the new and the unknown, embodied by Ljubljana and starting school. But unexpectedly, school opened for her a door into a new world in which she would find refuge: the world of books.

Povzetek
V prispevku smo predstavili prve korake Marje Boršnik v spoznavanju sebe, iskanju ravnovesja med Borovnico in Ljubljano, notranjim in zunanjim svetom, mikro in makrokozmosom, spreminjajočim se in stalnim, naravo in umetnim svetom. Skozi izpoved Boršnikove, ki jo je sama zapisala leta 1942, smo ponazorili občutenje strogega šolskega reda in prvega stika s katehetom ter strahu, ki ji ga je v začetku povzročala šola. Biografski zapisi Boršnikove ponazarjajo, da je zaradi izredno močne vpetosti v naravno okolje in skupnost v otroštvu oblikovala holističen pogled na svet, ki ga je kasneje uporabila tudi pri raziskovanju literature. Naravno okolje Borovnice je Boršnikovi v prvih letih življenja nudilo optimalen prostor za opazovanje, raziskovanje, ustvarjanje in razmišljanje, družinsko življenje pa poriv, zaradi katerega je s takšno vnemo in močjo (ona je to silo imenovala ・・ustvarjalni eros・・) tudi v literarni znanosti in življenju iskala resnico in lepoto.

Ključne besede: Marja Boršnik, Borovnica, začetki šolanja
Key words: Marja Boršnik, Borovnica, educational beginnings

Ključne besede: šolska kronika, štirirazredna ljudska šola Šmartno pri Litiji, Fran Serafin Adamič, šolsko leto, šolske slovesnosti
Key words: school chronicle, four-year primary school in Šmartno near Litija, Fran Serafin Adamič, school year, school festivities

Nevenka Hacin: 70 let gimnazije v Trbovljah Ne tistim, ki imajo, ampak tistim, ki znajo, je namenjena prihodnost
- 70 years of the gimnazija in Trbovlje Not those who have, but those who know have a future
- 70 Jahre Gymnasium in Trbovlje Fur diejenigen die es wissen, und nicht die es haben, ist die Zukunft bestimmt

Izvleček
Gimnazija v Trbovljah je v 70 letih delovanja doživela številne organizacijske in vsebinske spremembe, ki so odražale spremembe na področju osnovnega in srednjega šolstva. Šolstvo se je spreminjalo vzporedno s spremembami v družbi in tako odražalo aktualne potrebe po izobraževanju otrok po končani osnovni šoli na državni in lokalni ravni. Zato je na delovanje gimnazije (ustanovitev, reorganizacije, število vpisanih) skoraj 50 let vplivala pomembna vloga, ki so jo Trbovlje imele kot del Zasavja (Rdeči oz. Črni revir) v
času jugoslovanskega socializma na političnem in gospodarskem področju. V zadnjih 20 letih pa se je na gimnaziji zaradi spremenjene vloge Zasavja v novonastali državi povečal vpliv širšega družbenega interesa in posameznikov, in sicer s pozitivnimi (večja vloga splošne izobrazbe) in negativnimi pojavi (registriranje enakih in sorodnih programov v neposredni bližini).

Abstract
During the 70 years of its existence, the gimnazija in Trbovlje experienced many organisational and other changes that reflected those in primary and secondary education. Education, in turn, changed in parallel with changes in society and reflected the current needs for the education of children after primary school at the national and local level. This is why the functioning of the gimnazija (its establishment, reorganisation, the number of students) was for nearly 50 years influenced by the importantrole Trbovlje played in the political and economic fields as part of the Zasavje mining region under Yugoslav socialism. In the last 20 years, due to the altered role of Zasavje in the newly formed country, the gimnazija has been influenced much more by wider social interests and by individuals, i.e. by positive phenomena (the greater role of general education) and negative ones (registration of similar or related programmes in the vicinity).

Povzetek
Gimnazija v Trbovljah je bila ustanovljena z uredbo ministrstva za prosveto leta 1945. Ustanovitev mešane gimnazije takoj po osvoboditvi je bila pravzaprav politična odločitev, pogojena s spremenjeno vlogo, ki so jo Trbovlje dobile kot del Zasavja zaradi ideološke usmeritve (Rdeči revir) in utemeljeno povečane vloge na področju gospodarstva (Črni revir) v sklopu splošne gospodarske usmeritve povojne Jugoslavije. Število vpisanih otrok, ki so tako prvič dobili možnost obiskovati srednjo šolo v domačem kraju in pridobiti splošno izobrazbo (do tedaj omejeno na meščansko šolo), potrebno za nadaljnje šolanje, pa potrjuje upravičenost njene ustanovitve. Izobraževanje po končani osnovni šoli je tako postalo v času jugoslovanskega socializma dosegljivo vsem zainteresiranim (če so izpolnjevali pogoje vpisa), ne glede na socialni izvor, kar potrjuje mdr. struktura šolajočih na gimnaziji (večanje odstotka otrok delavcev). Kakšna je ta v zadnjih 20 letih oz. v samostojni Sloveniji, pa ni znano, saj šola o tem ne vodi evidenc. Gimnazija je v svojem 70-letnem delovanju doživljala številne organizacijske (reforme) in vzporedno s tem tudi vsebinske spremembe (vzgojno-izobraževalni programi/ VIP), ki so odražale aktualne potrebe po različnih vrstah in zahtevnosti izobraževanja po osnovni šoli tako na državni kot lokalni ravni, istočasno pa so odražale miselnost trenutno vladajoče ideologije (reorganizacija gimnazije v srednjo šolo, ukinitev oz. uvedba mature ...). Ne glede na to pa na gimnaziji prvih 60 let njenega delovanja spremljamo naraščanje števila šolajočih. Situacija se v tem pogledu spreminja na slabše zadnjih 10 let (približuje se stanju v 70. letih 20. stoletja), kar pa ni posledica zmanjšanja odzivnosti šole na potrebe in interes družbe, še bolj pa otrok in njihovih družin iz lokalnega okolja, pač pa številčno šibkejših generacij (rodnost) in slabših možnosti za zaposlitev (recesija) oz. poostrenih pogojev za nadaljnje izobraževanje (matura), in ne nazadnje številnih, hitro menjajočih programov šolanja v lokalnem okolju (Srednja tehniška in poklicna šola, Srednja šola Zagorje), ki naj bi nudili mladim možnost večje in hitrejše zaposlitve.

Ključne besede: Trbovlje, prva in druga Jugoslavija, meščanska šola, gimnazija, usmerjeno izobraževanje
Key words: Trbovlje, first and second Yugoslavia, town school, gimnazija, secondary specialised education

Rebeka Lovrec Kvartič: Šolanje in poučevanje Alme M. Karlin
- The education and teaching of Alma M. Karlin
- Ausbildung von Alma M. Karlin und ihr Lehren

Izvleček
V članku je predstavljena učiteljska pot Alme M. Karlin. Alma bi lahko sledila svoji materi in tudi sama postala učiteljica, a si je v življenju postavila drugačne cilje. Želela je pisati in oditi na pot okoli sveta ter tako svet približati vsem, ki so ostali doma. Poučevanje ji je služilo kot sredstvo, ki ji je omogočilo potovanje, saj se je na poti preživljala sama. S potovanja se je vrnila zelo utrujena, posledice pa je njej pustila druga svetovna vojna. Umrla e v hudi revščini in brez velike slave, po kateri je tako hrepenela vse življenje.

Abstract
The article presents the teaching path of Alma M. Karlin. Alma could have followed her mother and become a teacher, but decided on different life goals. She wanted to write and set off on a journey around the world, bringing it closer to those who remained behind. Teaching only served as a means of making a living while travelling. She returned home exhausted and was then strongly affected by World War Two. She died in extreme poverty and without the fame she had craved so much all her life.

Zusammenfassung
Mit ihrem Lebensweg und ihrer Ablehnung der Rolle einer anständigen kleinbürgerlichen Frau aus dem frühen 20. Jahrhundert brach Alma M. Karlin (1889-1950) alle damalige gesellschaftliche Normen. Sie wurde in Celje geboren und im altösterreichischen Geiste erzogen, was höchstwahrscheinlich der Grund ist, wieso sie erst vor kurzem im slowenischen Raum bekannt wurde. Die Erziehungsweise, vor allem aber ihre Beziehung zu ihrer Mutter, die eine angesehene Lehrerin war, beeinflussten ihren Lebensweg. Heute ist Alma M. Karlin am meisten als Reiseschriftstellerin und Sammlerin von exotischen Gegenständen bekannt. Etwas weniger ist sie für ihre theosophische Werke und ihren Beruf als Lehrerin bekannt. Am bekanntesten ist ihre Reise um die Welt, auf die sie sich kurz nach ihrem dreißigsten Geburtstag, am 24. November 1919 machte. Sie war überzeugt, dass sie in zwei bis drei Jahren nach Hause kehren würde, doch am Ende dauerte die Reise acht Jahre. Besonders ungewöhnlich für diese Zeit war, dass sie alleine reiste. Das Geld für die Reise und auch während der Reise verdiente sie sich ebenso selbst – mit Schreiben und Lehren. Alma war sehr neugierig und lernte am liebsten Fremdsprachen, unterrichtete aber gleichzeitig auch selbst. Lehren brachte ihr finanzielle Mittel fürs reisen, doch ihre Lebensziele waren zu reisen und zu schreiben. Mit dem Einkommen, das sie durchs lehren in Celje verdiente, machte sie sich auf die Reise um die Welt. Lehren in fremden Ländern ermöglichte ihr ein mehr oder weniger anständiges Leben. Die Reise war anstrengend und sie kehrte sehr müde nach Hause. Almas Ruhm wurde durch den Zweiten Weltkrieg, der schwere Folgen auf ihrer Gesundheit ließ, unterbrochen. Nach dem Krieg lebte sie in großer Armut auf dem Hügel Pečovnik oberhalb von Celje zusammen mit Thea Schreiber Gamelin, ihrer Freundin und Malerin. Sie fand Trost in der geistigen Freundschaft zu Thea, in Theosophie, und insbesondere im Schreiben von Büchern mit geistigem Inhalt. Sie hörte zwar auf zu unterrichten, wollte aber, dass ihre Leser aus ihren Büchern lernen. Sie wollte Menschen, die keine Möglichkeit hatten die Welt zu sehen, fremde Kulturen näher bringen. Sie starb in Jahr 1950 an Brustkrebs und Tuberkulose, ohne Ruhm nach dem sie sich das ganze Leben sehnte.

Ključne besede: Alma M. Karlin, poučevanje, pot, pisati, cilj
Key words: Alma M. Karlin, teaching, journey, writing, goal