ŠOLSKA KRONIKA / SCHOOL CHRONICLE 2016/1-2

Cena brez DDV: 1.845,23 SIT (7,70 EUR) Stopnja DDV: 8,50% Cena z DDV: 2.002,07 SIT (8,35 EUR)

IZJAVA O ETIKI OBJAVLJANJA IN ZLORABAH PRI OBJAVLJANJU

PUBLICATION ETHICS AND PUBLICATION MALPRACTICE STATEMENT

UREDNIŠKI ODBOR REVIJE ŠOLSKA KRONIKA / EDITORIAL BOARD OF PUBLICATION SCHOOL CHRONICLE

Šolska kronika / Navodila avtorjem in avtoricam

School Chronicle / Instructions to contributors

School Chronicle / Schulchronik
Journal of the History of Schooling and Education.
Bulletin of the Slovenian School Museum. Ljubljana. Slovenia.
Zeitschrift für Schul- und Erziehungsgeschichte. Organ des
Slowenischen Schulmuseums. Ljubljana. Slowenien.

VSEBINA / CONTENTS

RAZSTAVA LINGUA LATINA / THE EXHIBITION LINGUA LATINA
Anton Arko: Lingua Latina – Razstava o latinščini v javni osnovni šoli ...9–10
Ljubljana, 28. 5. 2015–31. 12. 2016                                                                 .        
Lingua latina – The Exhibition about Latin in the Slovene state primary school
Ljubljana, 28. 5. 2015–31. 12. 2016

ČLANKI IN PRISPEVKI / ARTICLES AND OTHER CONTRIBUTIONS

David Movrin: Latinščina in grščina na poti v katakombe: Josip Osana,
dr. Joža Lovrenčič, Marko Bajuk, Ivan Dolenec in dr. Josip Ilc ...11–55
Latin and Greek on the way to the catacombs: Josip Osana, Dr Joža Lovrenčič,
Marko Bajuk, Ivan Dolenec and Dr Josip Ilc

Ovidijeve Metamorfoze 14 v prevodu dr. Jože Lovrenčiča ...56–80

Matej Hriberšek: Od Skile proti Karibdi:
Krnjenje slovenskega klasičnega šolstva (1945–1959)...81–104
From Scylla to Charybdis: curtailing of Slovenian classical education (1945–1959)

Aleksandra Pirkmajer Slokan: Pregled pouka latinščine
v slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) ...105–180
An overview of Latin lessons in the Slovene state primary school (1958–2016)

Janja Žmavc: Jezikovna raba in pedagoški proces ali zakaj je
učenje latinščine danes še vedno smiselno?...181–199
Language use and the pedagogical process or why teaching Latin still makes sense

Julijana Visočnik: Didaktični potencial epigrafskih spomenikov –
nekaj primerov iz slovenskega prostora..200–213
The didactic potential of epigraphic monuments – a few examples from the Slovenian territory

Anja Ragolič: Vloga rimskih napisov pri pouku latinščine – primer Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana...214–223
The role of Roman inscriptions in Latin lessons – the example of Prežihov Voranc Primary School in Ljubljana

Živa Kham Omahen: Latinščina v digitalnem svetu...224–239
Latin in the digital world

Katjuša Kolar: Poskus uvajanja latinščine kot obveznega izbirnega predmeta v zadnjo triado osnovnih šol v Mariboru in okolici: per aspera...240–248
An attempt at introducing Latin as a compulsory elective subject in the third cycle of primary schools in Maribor and surroundings: per aspera

SPOMINI / REMINISCENCES

Anton Arko: Kaj nam govorijo spomini? ...249

Katarina Šmid: Reliquiae reliquiarum osnov humanistične izobrazbe v osnovni šoli ...250–253

Nada Grošelj: Iz osemletne gimnazije v osemletno osnovno šolo: leto 1958 ...254–258

Vanda Brvar Kanop: Profesor Ciril Miklič v anekdotah učencev...259–261

Nada Grošelj: Začetki pouka latinščine na OŠ Ledina...262–263

Marija Kosi: Latinščina na OŠ Ludvika Pliberška v Mariboru ...264

Dragica Fabjan Andritsakos: Spomini na latinščino na Osnovni šoli Mirana Jarca...265

Marija Strašek Vrecl: Pouk latinščine na OŠ bratov Polančičev v Mariboru v letih 1991–1995...266–267

Tatjana Polajner: Latinščina na OŠ Slave Klavore v Mariboru v obdobju od 1991–1995...268–271

Urša Mali: Emonka iz Londiniuma...272–274

Ana Ratajc: Latinščina na OŠ Trnovo..275–284

Maja Gril Juvan: Latinščina na OŠ Šentvid in OŠ Mirana Jarca...285

Živa Kham Omahen: Trans aequora abiit Chloe ...286–292

AVTORJI PRISPEVKOV Šolske kronike št. 1–2, 25/XLIX, 2016 /
LIST OF CONTRIBUTORS ...293

SODELAVCI Šolske kronike št. 1–2, 25/XLIX, 2016 /
LIST OF CONTRIBUTORS     ...294

NAVODILA AVTORJEM IN AVTORICAM /
INSTRUCTIONS FOR CONTRIBUTORS ...295

____________________________________________________________________________________

Povzetki in abstrakti/Summaries and Abstracts/ŠK 2016 št. 1-2

Izvleček
Klasični filologi Josip Osana, Joža Lovrenčič, Marko Bajuk, Ivan Dolenec in Josip Ilc so bili spomladi leta 1945 na čelu petih slovenskih osemletnih gimnazij, ki so sodile med najpomembnejše šole v državi: Prve ženske gimnazije v Ljubljani na Poljanah, nove slovenske gimnazije v Gorici, ljubljanske Klasične gimnazije, gimnazije v Novem mestu in Tretje moške gimnazije v Ljubljani za Bežigradom. Nekaj mesecev kasneje je eden od njih čakal na sodni proces; drugi se je znašel v ječi; tretji je kot begunec živel v Avstriji; četrti je izza rešetk s strahom poslušal tovornjake, ki so ponoči vozili na neoznačena morišča; peti pa je bil odstavljen in prestavljen na drugo šolo, kjer je moral učiti matematiko. Njihove slikovite usode so predstavljale skrajnost, vendar se tudi drugim filologom v slovenskih šolah v novem času ni dobro pisalo.

Matej Hriberšek: Od Skile proti Karibdi:
Krnjenje slovenskega klasičnega šolstva (1945–1959)                                      
- From Scylla to Charybdis: curtailing of Slovenian classical education (1945–1959)Izvleček

Po 2. svetovni vojni so se razmere na področju pouka obeh klasičnih jezikov začele hitro in drastično spreminjati na slabše. Nasprotovanja in različni nasprotujoči jima dejavniki, ki so negativno vplivali na razmere v klasičnem šolstvu v obdobju pred 2. svetovno vojno, so se po vojni še okrepili in kmalu je postalo jasno, da sta oba klasična jezika zaradi svoje naravnanosti, zahtevnosti in velikega števila namenjenih jima ur v predmetniku novemu političnemu režimu, njegovim interesom in zahtevam na področju šolstva odveč. Položaj klasičnega šolstva se je z redkimi izjemamimmslabšal iz leta v leto; spremembe na področju pouka latinščine in grščine, njegova krnitev iz leta v leto, struktura učencev in še marsikaj drugega so dajali slutiti, da se klasičnemu šolstvu ne piše dobro. Vrhunec teh sprememb je bila ukinitev klasičnih gimnazij l. 1958.

Abstract
After World War Two, the conditions with regard to teaching the two classical languages
began to deteriorate rapidly and drastically. Opposition and various negative factors which had had a negative influence on classical education even before the war now became even stronger. It was soon clear that the two classical languages, because of their orientation, complexity and the large number of hours dedicated to them in the syllabus, did not suit the new political regime, its interests and requirements egarding education. With rare exceptions, the position of classical education worsened each year; changes in the teaching of Latin and Greek, the constant curtailment of lessons, the structure of pupils and many other factors suggested that classical education had a bleak future. The height of these changes was the abolition of the classical gimnazija in 1958.

Povzetek
S koncem 2. svetovne vojne in nastankom nove države se je klasično šolstvo na Slovenskem znašlo v nezavidljivem položaju; nasprotovanja obema klasičnima jezikoma in klasični gimnaziji kot izobraževalni instituciji, ki je bila glavna nosilka klasično-humanistične izobrazbe, so se pokazala nemudoma, že v prvih letih po vojni. Kmalu je postalo jasno, da vsi ukrepi postopoma vodijo v ukinjanje klasične gimnazije. Kljub prizadevanjem učiteljev in klasiki naklonjenih posameznikov, kljub številnim posvetovanjem, konferencam, nastalim odborom in komisijam ter pobudam so se razmere slabšale iz leta v leto; v tem obdobju ni bilo na strani zagovornikov klasične izobrazbe nobenega predstavnika, ki bi ji odločno stopil v bran. Kljub temu, da je v tem obdobju nastalo precej kvalitetnih učbenikov za pouk obeh klasičnih jezikov, pa se je pouk obeh jezikov vedno bolj krčil; ob tem ostaja še vedno nezadostno pojasnjeno dejstvo, da je bil odpor proti klasični izobrazbi najhujši prav v Sloveniji, ki je tudi najbolj radikalno nastopila proti njej; v nobeni drugi od nekdanjih jugoslovanskih republik ni bila gonja proti obema klasičnima jezikoma tako huda. Ta je dosegla vrhunec l. 1958 z ukinitvijo klasičnih gimnazij in postopnim krčenjem pouka latinščine in grščine, umikanjem obeh iz predmetnika in njuno degradacijo na raven izbirnih predmetov.

Ključne besede: klasična gimnazija, latinščina, grščina, povojne razmere.
Key words: classical gimnazija, Latin, Greek, post-war conditions.

Aleksandra Pirkmajer Slokan: Pregled pouka latinščine slovenski javni osnovni šoli (1958–2016) ...105–180
- An overview of Latin lessons in the Slovene state primary school (1958–2016)

Izvleček
Osnovnošolski pouk latinščine je kljub nenaklonjenim razmeram prispeval – upamo si trditi – pomemben delež v slovenskem izobraževalnem sistemu. Članek prinaša pregled pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli od njegovega začetka do danes (1958–2016). Latinščina, tradicionalno gimnazijski predmet, se je začela poučevati v osnovni šoli po kinitvi osemletne klasične gimnazije leta 958, ko sta bili uzakonjeni enotna osemletn osnovna šola in štiriletna gimnazija. Tedaj je pouk klasičnih jezikov utrpel nepopravljivo škodo. Stara grščina se je prenehala poučevati, latinščina pa je za učence v starosti od enajst do petnajst let dobila status fakultativnega predmeta in bila potisnjena na obrobje. Kljub vse slabšim razmeram se je njen pouk ohranjal dalje, v različnih obdobjih na različnih šolah in v različnih oblikah, kontinuirano vse do danes pa le na Osnovni šoli Prežihovega Voranca, Ljubljana.2 V devetletnem programu so se razmere še zaostrile in pouk latinščine se je znašel v hudi krizi – kljub interesu javnosti, da se klasično-humanistični izobraževalni program ohranja ne le v zasebni, ampak tudi v javni osnovni šoli.

Abstract
In spite of unfavourable conditions, it can be claimed that primary school Latin lessons have made an important contribution to the Slovene educational system. The article offers an overview of Latin lessons in the Slovene state primary school from their beginning until today (1958–2016). Latin, traditionally a gimnazija subject, began to be taught in primary school after the abolition of the eight-year classical gimnazija in 1958, when new legislation introduced the unified eight-year primary school and four-year gimnazija. At that time, the teaching of classical languages suffered irreparable damage. Old Greek stopped being taught, while Latin acquired the status of an elective subject for pupils between the ages of eleven and fifteen and was thus pushed to the margins. In spite of the worsening conditions, Latin teaching persisted at different times at different schools and in different forms, while the Prežihov Voranc Primary School in Ljubljana is the only school where it has been taught continuously to this day. When nine-year primary school was introduced, the situation worsened even further and Latin lessons faced a real crisis – in spite of the public interest that the classical-humanities educational programme continue not only in private schools but also in state public schools.

Povzetek
Leta 1958 je bila osemletna gimnazija spremenjena v štiriletno in nekdanja nižje-gimnazijska stopnja (1–4. razred, 11–15 let) je postala predmetna stopnja osemletne osnovne šole (5.–8. razred). Klasični gimnaziji v Ljubljani in Mariboru sta bili ukinjeni in njuni oddelki priključeni šolam splošnega tipa. Predmetnik osemletne osnovne šole v obveznem delu ni dopuščal diferenciacije: pouk stare grščine je bil ukinjen, latinščina pa je dobila, odrinjena na obrobje, status fakultativnega predmeta od 5. do 8. razreda. Osemletni osnovni šoli je sledila devetletna, kjer je latinščina postala izbirni predmet od 7. do 9. razreda (12–15 let). Zaradi neustreznih razmer (prepozen začetek učenja, izločilna konkurenca živih tujih jezikov idr.) je število učencev z uvedbo devetletnega programa izjemno upadlo in stanje je postalo kritično. V vsej Sloveniji je uspelo pouk latinščine ohraniti kontinuirano skozi vseh šest desetletij eni sami šoli: OŠ Prežihovega Voranca, Ljubljana. Kljub prošnjam in zahtevam šolnikov in javnosti po ureditvi razmer šolske oblasti do sedaj (2015/16) niso ukrepale.

Ključne besede: latinski jezik, javna osnovna šola, fakultativni predmet, izbirni predmet, interesne dejavnosti
Key words: Latin language, state primary school, optional subject, elective subject, extra curricular activities

Janja Žmavc: Jezikovna raba in pedagoški proces ali zakaj je učenje latinščine danes še vedno smiselno?...181–199
- Language use and the pedagogical process or why teaching Latin still makes sense

Izvleček
Sodobni pouk latinščine v slovenski osnovni šoli odraža izrazito diskrepanco med pedagoško prakso in predlogi relevantnih nacionalnih in evropskih dokumentov s področja izobraževanja, ki predstavljajo temelj za sistemsko ureditev oziroma ustrezno umestitev pouka klasičnih jezikov (zlasti latinščine) v osnovno šolo. Jezikovno pragmatični pogled na vlogo učenja latinščine izpostavlja tiste ključne lastnosti latinščine, ki v okviru pedagoškega procesa pripomorejo tako k razvijanju večjezičnosti in medkulturne zmožnosti kot tudi k spretnejši in učinkovitejši jezikovni rabi v vsakdanji šolski komunikaciji.

Abstract
Modern Latin lessons in Slovenian schools reflect a notable discrepancy between the pedagogical practice and suggestions by the relevant national and European documents in the field of education, which represent the foundations of a systemic solution, i.e. the appropriate positioning of the classical languages (particularly Latin) in the primary school. A pragmatic linguistic view of the role of teaching Latin focuses on those key characteristics of Latin that contribute to the development of multilingualism and intercultural abilities within the educational process, as well as to more skilful and effective language use in everyday school communication.

Povzetek
Prispevek predstavlja jezikovno pragmatični pogled na poučevanje latinščine v sodobni slovenski devetletki. Z vpogledom v ključne kontekstualne dejavnike, ki določajo tudi uradni diskurz o učenju tega jezika, osvetljuje štiri stališča, ki jih je mogoče povezati s pomenskim delovanjem jezika: 1. da je latinščina v vzgojno-izobraževalnem procesu izrazito interdisciplinaren predmet, ki ima pomembno vlogo tudi v okviru večjezične in medkulturne vzgoje in izobraževanja, 2. da učenje latinščine zvišuje motivacijo za samostojno in ustvarjalno mišljenje ter splošno razgledanost, 3. da učenje latinščine lajša učenje drugih jezikov ter spodbuja konciznost in premišljenost v izražanju in 4. da ni zanemarljiva njena vloga na področju sodobne komunikacije in komunikacije v OŠ.

Ključne besede: latinščina, osnovna šola, jezikovna raba, znanje, komunikacija
Key words: Latin, primary school, language use, knowledge, communication

Izvleček
Pouk latinščine v Sloveniji in drugod po svetu e že nekaj časa na preizkušnji, saj potrošniška družba, v kateri živimo, nima veliko posluha za klasično izobrazbo, ki pač ni naravnana pridobitniško. Učitelji morajo tako uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da pritegnejo učence in dijake. Še neizkoriščen didaktični pripomoček predstavljajo latinski napisi, ki so jih Rimljani zapustili po vsem imperiju. Avtorica predstavi nekaj primerov latinskih napisov (nagrobnih in votivnih) s slovenskega prostora, ki bi jih bilo mogoče porabiti pri pouku latinščine. Ta pa bi s tem postal bolj privlačen, saj bi osebe na spomenikih zelo živo vstale pred učenci in dijaki ter povedale vsaj del svoje življenjske zgodbe.

Abstract
Latin lessons in Slovenia and around the world have for quite some time been facing problems since the consumer society we live in does not place a great deal of value on classical education, which is not very profit-orientated. Teachers are thus forced to use every available means to attract pupils and students. Latin inscriptions left by the Romans around their empire represent a hitherto unused teaching aid. The author shows a number of examples of Latin inscriptions (on graves and votive objects) from Slovenia, which could be used in Latin lessons. These would become more attractive as the people on gravestones would then come to life in front of the students and tell them at least a part of their story.

Povzetek
Dežele, ki so bile pred dva tisoč leti vključene v rimsko državo, se v polnosti ne zavedajo, kaj vse je dediščina tega ogromnega in močnega imperija. Ni ne časa ne mesta za naštevanje vseh tehničnih in civilizacijskih dosežkov, za katere se moramo zahvaliti prav Rimljanom. Prav pa je, da spet opozorimo na pomen spomenikov z napisi, ki sta jih rimska civilizacija in kultura prinesli v vse kotičke rimskega imperija. Rimski napisi so pomemben vir za proučevanje zgodovine, vseh njenih področij, namreč tudi tistih, ki so bili dolgo časa postavljena na stranski tir (sužnji, ženske, demografija, migracije, gospodarstvo …). Obenem pa prav ti napisi predstavljajo vir neizkoriščenega didaktičnega materiala oz. pripomočkov, h kateremu se predvsem zaradi nepoznavanja in morda tudi podcenjevalnega odnosa sploh ne obračamo. Pred nami je tako skromen poskus, da se takšnemu dojemanju epigrafike in rimskih napisov naredi konec in se vendar kdaj pa kdaj za popestritev pouka poseže po kakšnem napisu ali še bolje, da se obišče lapidarij (npr. v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani ali v Pokrajinskem muzeju Celje) ter prepusti, da kamni spregovorijo in s tem povzročijo, da se sivina nosilcev napisov pisano obarva in pred nas stopijo žive podobe rimskega vsakdana. Ker pouk latinščine običajno delimo na spoznavanje kulturno civilizacijskih vsebin (religija, kulti, mitologija, literatura, navade in običaji …) ter samo učenje jezika (slovnica in nabiranje besednega zaklada), lahko tudi didaktični potencial napisov razdelimo na ta dva velika dela. V članku smo najprej predstavili primere, ki nas seznanjajo z različnimi vidiki rimske družbe: verovanje (božanstva, kulti), vedeževanje in haruspiki, ki so veščino disciplina Etrusca ponesli naokrog po rimskem imperiju, vojska (enote, vojaki, funkcije), moda (upodobitve v portretnih nišah nasploh), šolstvo (omemba učiteljev, upodobitve učencev), demografija (povprečna starost, umrljivost, stoletniki?). Možnosti na tem področju je še veliko več, a je bilo treba izbrati nekaj najbolj značilnih; v lapidarijih, v korpusih napisov ali v epigrafskih bazah je mogoče najti še mnoge druge, ki jih lahko porabimo za plastično ponazoritev še kakega vidika rimske (provincialne) družbe. Latinski napisi veljajo za enega najboljših in najbolj relevantnih virov vulgarne latinščine, njihovo proučevanje nam tako odstira zakonitosti pri razvoju in spreminjanju jezika, kaže pa tudi na postopen prehod v romanske jezike. Jezikovne značilnosti vulgarne latinščine se na napisih kažejo predvsem kot napake, torej kot odstopanja od uveljavljenih norm knjižnega jezika. Najpogosteje se pojavljajo monoftongizacija, zapisovanje glasu K s črko K namesto C, poenostavljanje dvojnih soglasnikov in samoglasnikov. Nemalokrat na napisih najdemo tudi neobičajne, nenavadne in arhaične oblike (npr. dibus), menjavanje črk v in b (vivus, vibus); gotovo bodo takšni primeri, ki se jih običajno pri pouku le omeni, veliko bolj ostali v spominu, če se jih pogleda na napisu, kjer so normalno opravljali svojo nalogo.

Ključne besede: epigrafika, latinski napisi, antika na Slovenskem, didaktika.
Key words: epigraphy, Latin inscriptions, Antiquity in Slovenia, didactics.

Izvleček
Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana je danes edina osnovna šola v Sloveniji, ki je obdržala tradicijo zgodnjega učenja latinskega jezika. Profesorica Aleksandra Pirkmajer Slokan je, da bi spodbudila učence, uvedla nekatere nove pristope pri poučevanju latinskega jezika – ena izmed učnih metod je bila tudi epigrafika. Rezultati večkratnih obiskov lapidarija Narodnega muzeja Slovenije so bili zbrani v raziskovalnih nalogah, predstavljeni na razstavah, ključnega pomena pa je zlasti vodnik po lapidariju Narodnega muzeja Slovenije, ki je bil izdan na pobudo učencev in profesorice, da bi lapidarij približali zlasti mladim.

Abstract
Prežihov Voranc Primary School in Ljubljana is today the only primary school in Slovenia to maintain the tradition of the early learning of Latin. In order to encourage pupils, the teacher Aleksandra Pirkmajer Slokan introduced a number of new approaches to the teaching of Latin – one of the methods was epigraphy. The results of numerous visits to the lapidarium at the National Museum of Slovenia were collected in research tasks presented at exhibitions, but most important was the guide to the lapidarium at the National Museum of Slovenia published at the initiative of the pupils and their teacher to bring it closer to particularly young people.

Povzetek
Dolga tradicija poučevanja latinskega jezika in zlasti več kot 20-letno pedagoško udejstvovanje Aleksandre Pirkmajer Slokan sta poučevanje latinskega jezika na OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana dvignila na raven, ki ji v Sloveniji ni para. Izbrane teme iz epigrafike, ki jih je Aleksandra Pirkmajer Slokan uporabljala pri učnih urah (med drugim tudi epigrafski kotiček v učbeniku Lingua Latina),10 da bi z njimi popestrila pouk latinščine, otroke pa seznanila s pristnimi antičnimi zapisi, rimsko kulturo in civilizacijo, so se izkazale kot pomemben člen znotraj pedagoškega dela. Njeno delo sedaj nadaljuje Tea Dolenc. Neposredna bližina lapidarija Narodnega muzeja Slovenije, raziskovalni tabori, raziskovalne naloge in druge interesne dejavnosti so pripomogli, da otroci z veseljem obiščejo na prvi pogled temačen prostor lapidarija, kamnite spomenike pa zaradi učenja latinščine vidijo z drugačnimi očmi. Z Vodnikom po lapidariju za osnovnošolce so naredili še korak naprej in prostor, kjer so shranjeni antični spomeniki, približali mlajšim. Idej in zanimanja na tej šoli še zdaleč ne bo zmanjkalo; razstava na temo pouka latinščine v slovenski javni osnovni šoli (1958−2015), ki jo je OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana postavila skupaj s Slovenskim šolskim muzejem,11 pa samo dodatno dokazuje edinstveno vlogo te osnovne šole v Sloveniji.

Ključne besede: osnovna šola, latinski jezik, epigrafika, raziskovalne naloge, vodnik po lapidariju.
Key words: primary school, Latin, epigraphy, research tasks, guide to the lapidarium.

Živa Kham Omahen: Latinščina v digitalnem svetu...224–239
- Latin in the digital world

Izvleček
Članek raziskuje metode in oblike dela pri pouk latinščine in hkrati preverja uporabnost sodobnih učnih pripomočkov in didaktičnih pristopov. Primerja jih s klasičnimi, tradicionalnimi in skuša odgovoriti na vprašanje, kako jih v razredu uspešno povezati. Ugotovitve temeljijo na izkušnjah, podprte so s primeri iz prakse in učbenikov. Teoretično‑didaktično razmišljanje zaključita vrednotenje in sinteza opisane prakse z ugotovitvijo, da raznolikost razveseljuje in bogati.

Abstract
The article examines the methods used in Latin lessons and evaluates the usefulness of modern learning aids and didactic approaches. These are compared to the traditional ones and the author also tries to answer the question of how they can be successfully combined in class. The conclusions are based on experience, supported with examples from everyday practice and textbooks. The theoretical-didactic reflection is completed with an evaluation and synthesis of the described practices with the final conclusion that diversity delights and enriches.

Povzetek
V članku na podlagi osebnih izkušenj učenja latinščine raziskujem različne oblike dela, (tradicionalne in sodobne) didaktične in motivacijske pristope, uporabo sodobnih učnih pripomočkov, kot so interaktivna tabla, računalnik ali digitalna kamera, sodelovanje z zunanjimi institucijami in interdisciplinarno sodelovanje med učitelji in med učenci. Skozi opise primerov iz prakse želim pokazati, da imamo tudi pri t. i. mrtvem jeziku široko paleto možnosti in da je poučevanje latinščine lahko zelo prijeten in ustvarjalen izziv. Ob „tradicionalnem” didaktičnem pristopu (tj. učenje slovnice, besed in prevajanje) so se učenci s predmetom ukvarjali tudi s pomočjo interneta kot novim medijem, prek katerega latinščina izpred dva tisoč in več let komunicira z današnjim dnem. Učenci so sami napisali scenarij za film, v katerem so imeli vsak svojo vlogo – igralca, scenarista, režiserja, kostumografa ali snemalca. Spoznavali so pisne vire za latinski jezik, npr. Fibula Praenestina, komentirane izdaje antičnih besedil in slikovno gradivo, npr. gradnja antične vile v Wroxeterju. Ob koncu tretjega leta učenja so se z gostom pogovarjali v latinščini in dokazali, da latinščina še ni mrtev jezik. V zadnjem delu članek prinaša teoretično‑didaktično razmišljanje in vrednotenje opisane prakse.

Ključne besede: klasično in sodobno, metode, pripomočki, motivacijsko sredstvo, didaktični pristop
Key words: classical and modern, methods, aids, motivational resources, didactic approach

Izvleček
Prispevek govori o poskusu uvajanja latinščine kot obveznega izbirnega predmeta v zadnjo triado osnovnih šol v Mariboru in njegovi okolici oziroma o kakršnikoli prisotnosti latinščine na nekaterih mariborskih osnovnih šolah v letih 2013‒2015 ter o ovirah in težavah. Po letu 1999, ko se je zaključil eksperimentalni projekt Zavoda RS za šolstvo, se latinščina na nobeni izmed mariborskih OŠ do danes ni obdržala niti kot izbirni predmet. V precej kaotičnem obdobju ukinjanja drugega tujega jezika kot obveznega predmeta in sočasnem uvajanju drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta je trnova pot za kratek čas vendarle obrodila nekaj sadov: OŠ Maksa Durjave se je v šolskem letu 2012/13 z latinščino vključila v projekt Popestrimo šolo, OŠ Dušana Flisa Hoče je v šolskem letu 2013/14 izvajala latinščino I. in v šolskem letu 2014/15 latinščino II. V šolskem letu 2015/16 deset mladih latincev obiskuje latinščino I na OŠ Miklavž na Dravskem polju.

Abstract
The article describes an attempt to introduce Latin as a mandatory elective subject in the third cycle of primary schools in the Maribor area and the ways in which Latin was present at a number of Maribor primary schools between 2013 and 2015, as well as obstacles and problems that arose. After 1999, when the experimental project by the Institute of Education of the Republic of Slovenia finished, Latin was not maintained at any of Maribor primary schools even as an elective subject. In the rather chaotic period when the second foreign language became an optional elective rather than a compulsory subject, the uphill struggle nevertheless produced some shortlived results: in the school year 2012/2013, the Maks Durjava Primary School joined the project Let’s Enliven School with its Latin lessons; in the same year the Dušn Flis Primary School in Hoč carried out the subject Latin I and in the school year 2014/15, Latin II; and in the school year 2015/16, ten Young pupils attended Latin I at the primary school in Miklavžna Dravskem polju.

Povzetek
Triletno delovanje učitelja latinščine je v Mariboru in njegovi okolici v končni fazi obrodilo nekaj sadov, čeprav morda kratkotrajnih. Lahko bi sklenili, da se na vsaki osnovni šoli z vsaj dvema paralelkama nabere skupinica osmih ali več učencev, ki so zainteresirani za izvedbo starostno heterogene skupine latinščine I, če je le omogočeno učitelju predstaviti predmet učencem. Slednji zelo hitro, tudi po omenjenih treh minutah predstavitve, spoznajo, da so jim latinske besede pravzaprav domače in da jih nevede že veliko znajo: classis, fenestra, mensa, aer, magister, calendarius, September, October... Če se k temu navdušenju prida še nekaj drobcev iz grško-rimske mitologije, rimske vojske, gladiatorskih bojev, življenja Rimljanov, se lahko hitro sestavi skupina vsaj osmih učencev, saj nekatere otroke jezik in njegova kultura zanimata. Dejstvo pa je, da večina ravnateljev in drugega vodilnega kadra osnovnih šol zaradi varčevalnih ukrepov na področju šolstva in notranjih trenj v kolektivih interes za latinščino postavlja ob stran.

Ključne besede: osnovnošolska latinščina, OŠ Dušana Flisa Hoče, OŠ Maksa Durjave Maribor, OŠ Miklavž na Dravskem polju, popestrimo šolo.
Key words: primary school Latin, Dušan Flis Primary School Hoče, Maks Durjava Primary School Maribor, Miklavž na Dravskem Polju Primary School, enlivening school.