ZBORNIK PRISPEVKOV OB 75 LETNICI PROF. SLAVICE PAVLIČ

Branko Šuštar: Jubilej prof. Slavice Pavlič – 75 let in Jesenski pogovori
o zgodovini šolstva in o muzealstvu, 22. 9. 2004 ...11-16

Tatjana Hojan: Bibliografija Slavice Pavlič ...17-33

Mira Hodnik: Prof. Slavica Pavlič – raziskovalka idrijskega šolstva ...34-40

Branko Šuštar: Posebnosti razvoja učiteljskega društva Slomškova zveza
v Idriji 1901-1924 ...41-60

Maja Žvanut: Svetovi otrok v starejših obdobjih na Slovenskem ...61-68

Vlasta Tul: Arhivsko gradivo o vrtcih na Goriškem v obdobju
med obema svetovnima vojnama ...69-76

Nevenka Hacin: Razstava po razstavi - otroški vrtci v Zasavju ...77-84

Ivanka Mestnik: Slovenske šole na južnem obronku Gorjancev ...85-95

Vincencij Demšar: Osnovna šola Zali Log ...96-105

Franček Lasbaher: Meščanski šoli v Slovenj Gradcu (1920-41)
in Mežici (1926-41) ...106-130

Ludvik Mihelič: Ob 70-letnici stavbe Trgovske akademije v Ljubljani ...131-147

Monika Ivančič, Bogomir Novak: Sodobne tendence povezovanja šol
in muzejev ...148-153

Mirjana Kontestabile Rovis: Koprsko učiteljišče in razstava ob njegovi
130-letnici ...154-160

Simona Tripkovič: Muzejsko šolski projekt v Mariboru ...161-166

Franci Pivec, Polonca Legvart: Šolske knjižnice zaslužijo svojo zgodovino ...167-169

Alenka Čuk: Postojinsko okrajno glavarstvo (ob ponatisu publikacije) ...170-175

Vlasta Beltram: Zaznamovanje 60-letnice začetkov partizanskega
šolstva na Primorskem ...176-181

Metka Gombač: Slovensko šolstvo v coni A Julijske krajine 1945/46 ...182-190

Biserka Debeljak: Razvoj izobraževanja v policiji ...191-210

Jure Maček: Obvezno šolstvo v obdobju šolske reforme v petdesetih letih
20. stoletja na primeru mariborskih šol  ...211-224

Boris Lipužič: Uvajanje računalništva v slovenske srednje šole
in modernizacija pouka naravoslovnih predmetov
v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja ...225-228

Štefan Trojar: Slavica Pavlič: Sto znamenitih osebnosti v šolstvu
na Slovenskem ...229-231

UDK 012 Pavlič S.
1.20 Predgovor, spremna beseda
Branko Šuštar, Jubilej prof. Slavice Pavlič – 75 let in Jesenski pogovori
o zgodovini šolstva in o muzealstvu, 22. 9. 2004 

Izvleček

Slavica Pavlič je objavila preko 400 del. V bibliografiji so porazdeljena na 15 skupin. V prvi so samostojne publikacije. Nekatere od teh je tudi uredila. Druga skupina so članki o pedagoškem delu v muzejih in opisi nekaterih tujih muzejev. Najobsežnejša skupina je Slovenski šolski muzej in njegove razstave, saj obsega kar 66 enot. Ob muzejskih razstavah je pogosto izdelovala tudi statistične podatke, ki so v naslednji skupini. Splošna zgodovina šolstva je v naslednji skupini, v posebni pa je 15 člankov s področja partizanskega šolstva. Skoraj vsako leto Slavica Pavlič objavlja prispevke ob raznih šolskih jubilejih. Mnogo je tudi njenih prispevkov o pedagogih. V revijah in zbornikih objavljeni prispevki so v skupini Osebe, posebna skupina pa so članki o Francetu Ostanku. Gesla, s katerimi je sodelovala v Enciklopediji Sloveniji, so naslednja skupina, za njo pa gesla v Pedagoški enciklopediji. Spremljala je nove publikacije s področja šolstva in njenih poročil o knjigah je kar 61. Sledi posebna skupina o društvu Svoboda in delavskem odru, ki ju je obravnavala še pred prihodom v Slovenski šolski muzej. Zadnja skupina pa je njeno uredniško delo pri katalogih Slovenskega šolskega muzeja.

Izvleček

Profesorica Slavica Pavlič je veliko svojega časa namenila raziskovanju razvoja idrijskega in cerkljanskega šolstva. Leta 1956 je prišla v Idrijo, kjer je poučevala zgodovino na Gimnaziji Jurija Vege. V idrijski kotlini se je imela priložnost seznaniti z bogato zgodovino idrijskega šolstva in zagnanostjo idrijskega rudarja, ki si je želel za svoje otroke boljšo izobrazbo. Svoje raziskave je objavljala v Idrijskih razgledih in drugih strokovnih revijah in publikacijah. V svojem prispevku, ki je posvečen visokemu jubileju profesorice Slavice Pavlič, sem na kratko opisala zgodovino idrijskega in cerkljanskega šolstva. Pri tem sem se opirala na objavljene članke profesorice Pavlič.

Izvleček

Prva podružnica Slomškove zveze, katoliško usmerjene organizacije učiteljstva, je nastala 1901 v Idriji. Društvo je bilo aktivno in je do 1910 pripravilo 30 zborovanj s 33 predavanji o tedaj aktualnih pedagoških temah, kar je pomenilo polovico dotedanje aktivnosti celotne Slomškove zveze. Posebnost društva je bila pedagoška knjižnica (1906 s 186 deli v 263 zvezkih) in pozneje društvena soba. Tudi po prvi svetovni vojni je idrijska podružnica Slomškove zveze živahno delovala kot del Zve­ze slovanskih učiteljskih društev v Trstu. Poleg dobrega medsebojnega sodelovanja vsega slovenskega učiteljstva v Idriji sta tudi stiska in pritisk na slovensko šolstvo sredi leta 1924 povezali liberalno in katoliško usmerjeno učiteljstvo v skupno Učiteljsko društvo za idrijski okraj. Ta zgled je postal zanimiv leta 1926 s prizadevanji za depolitizacijo učiteljske organizacije (UJU) v jugoslovanskem delu Slovenije.

UDK 316.346.3–053.2/.5(497.4)
1.01 Izvirni znanstveni članek
Maja Žvanut, Svetovi otrok v starejših obdobjih na Slovenskem

Izvleček

Članek obravnava nekatere vidike otroštva na Slovenskem v preteklosti. Nakazuje, kaj je bilo skupnega otrokom različnih stanov in v čem so se svetovi kmečkih, meščanskih in plemiških otrok razlikovali.

UDK 373.24/.24(497.4+450.367)(091)
1.02 Pregledni znanstveni članek
Vlasta Tul, Arhivsko gradivo o vrtcih na Goriškem v obdobju med obema svetovnima vojnama

Izvleček

Predstavljeno je nekaj do sedaj manj znanih in uporabljenih arhivskih virov za zgodovino vrtcev na Goriškem v obdobju med obema svetovnima vojnama, hranijo jih v državnih arhivih v Trstu in Gorici, med njimi podrobneje arhivski fond ONAIR (Opera nazionale assistenza “Italia Redenta”), to je državne ustanove za pomoč odrešeni Italiji, ki je na ozemlju, poseljenem s slovanskim prebivalstvom, po prvi svetovni vojni organizirala največ vrtcev, ki so nato skrbeli za poitalijančenje otrok.

UDK 373.23/.24(497.4 Zasavje):061.4
1.04 Strokovni članek
Nevenka Hacin, Razstava po razstavi – otroški vrtci v Zasavju

Izvleček

V prispevku “Razstava po razstavi” je predstavljena ideja o cikličnem postavljanju aktualnih domačih razstav, porojena v Zasavskem muzeju Trbovlje ob razstavi Otroški vrtci - predšolske ustanove za vzgojo in varstvo pred­šolskih otrok v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju. Z navedbo in obrazložitvijo razlogov in okoliščin, ki so vplivali na njeno oblikovanje, smo utemeljili potrebo po realizaciji te ideje, saj bomo le tako lahko uskladili želje obiskovalcev z omejenostjo razpoložljivih razstavnih prostorov našega muzeja, istočasno pa zagotovili vsaki generaciji obiskovalcev vklapljanje v vzgojno – izobraževalni proces, ki ga izvaja muzej kot kulturna inštitucija v današnji družbi, v kateri se spreminja vloga muzeja iz nedotakljivega templja videnega v forum dogajanja.

Izvleček

Raziskava zgodovine slovenskih šol na južnem pobočju Gorjancev je od mene zahtevala veliko dela, saj je bilo od pisnih virov na razpolago malo dokumentov. Na voljo mi je bila le novejša kronika šole Suhor, kratko pisno poročilo o šoli na Suhorju, Selih in Lokvici sem našla v Slovenskem šolskem muzeju, vse druge podatke pa sem morala izbrskati iz različnih zapisnikov šolskega odbora in učiteljskih konferenc ter okrožnic in drugih uradnih dopisov. Marsikdaj so mi bili na voljo tudi morda nezanesljivi ustni viri. Če je obseg prestopil mejo določenega, je zato, ker nisem obravnavala le eno, ampak štiri šole.

Izvleček

Prvi pouk na Zalem Logu je bil v zasebni hiši. Leta 1854 je domači župnik Luka Mrovlje kupil s svojim denarjem manjšo stavbo, ki so jo s tlako do 1858 toliko zgradili, da je služila za redni pouk z rednim učiteljem. Leta 1934 je enorazrednica postala dvorazrednica. Bližnji otroci so obiskovali pouk vsak dan, oddaljeni pa ne. Zadnji podatki o tej šoli so iz leta 1961, ko so šolo zaprli, otroke pa usmerili na osemletko v Železnike.

UDK 373(497.4 Mežica, Slovenj Gradec)(091)
1.02 Pregledni znanstveni članek
Franček Lasbaher, Meščanski šoli v Slovenj Gradcu (1920-41) in Mežici (1926-41)

Izvleček

Svoj članek sem razdelil v tri dele. V prvem opisujem splošen pomen te šolske oblike skladno z njenimi značilnostmi, kot se kažejo v razvoju slovenskega šolstva med osnovno šolo, poklicnim izobraževanjem in nižjo gimnazijo. Kako dejansko posebna je ta šolska oblika, se kaže v dejstvu, da nisem mogel najti ustreznega angleškega strokovnega izraza za slovenskega meščanska šola ali nemškega Bürgerschule in torej ponujam svojega iz podnaslova. Druga dva dela članka sta samoumevna, po enega namenjam pač Meščanski šoli Slovenj Gradec (1920-41) in Meščanski šoli Mežica (1926-41).

Izvleček

24. marca 2004 je minilo 70 let, odkar je stekel pouk v novi stavbi tedanje Trgovske akademije v Ljubljani. Stavba je zanimiva iz umetnostnega vidika in je zaščitena kot kulturni spomenik Ljubljane. Obenem je bila prva in dolgo let edina ekonomska šola v Ljubljani in širši okolici. Prispevek je nastal na podlagi uporabljenih zgodovinskih virov, ki jih hranita Zgodovinski arhiv Ljubljana in Slovenski šolski muzej. V prvem delu prikazuje dolgoletna prizadevanja za ustanovitev prve popolne trgovske srednje šole pri nas, kar je bila tedanja trgovska akademija. Drugi del oriše prizadevanje članov Društva trgovska akademija za postavitev nove šole, priprave na gradnjo, zbiranje finančnih sredstev in samo gradnjo nove šole. Ko je bila šola leta 1934 zgrajena, je bila med najlepšimi šolskimi stavbami ne le v Ljubljani, marveč v celi Dravski banovini.

Izvleček

V predstavljenem članku ocenjujemo pozitivne strani razvijanja interakcijske komunikacije znotraj šol in muzejev, kakor tudi med obema ustanovama. Muzeji lahko spodbujevalno ustvarjalno predstavljajo eksponate šolskim skupinam, šole pa s pomočjo obiskov muzejev laže motivirajo učence za učni uspeh pri različnih šolskih predmetih in dosegajo boljši učni uspeh učencev. Po kriteriju stopnje razvitosti te komunikacije ocenjujemo, katere šole in muzeji že prehajajo od transmisijske k transformacijski paradigmi in pedagogiki in katere še ne.

Izvleček

Ob praznovaju obletnic se srečujemo s preteklostjo, ponovno oživljamo dogodke, lahko pa jih tudi primerjamo s sedanjostjo ali pa s pomočjo njih iščemo kontinuiteto med preteklostjo in sedanjostjo. Leta 2003 je poteklo 130 let od pričetka delovanja moškega učiteljišča v Kopru. Le-to ima za Slovensko Istro poseben pomen, saj je to prva srednja šola, kjer je pouk potekal tudi v slovenščini. Visoka obletnica pričetka delovanja učiteljišča v Kopru je sovpadala z nastankom samostojne pedagoške fakultete Koper ter ustanovitvijo Univerze na Primorskem. Razstava “Učitelj naj bo” je s pomočjo dokumentov in fotografij predstavila učiteljsko izobraževanje v Slovenski Istri od ustanovitve učiteljišča 1872 do danes.

Izvleček

V članku predstavljam zanimiv “kombiniran” muzejsko šolski projekt z naslovom Maribor nekoč in danes. V Muzeju narodne osvoboditve Maribor že vrsto let pripravljamo in izvajamo najrazličnejše pedagoške programe za obiskovalce vseh starostnih skupin. Največ pedagoških programov je pripravljenih za učence in dijake. Ob pripravi programov je zelo pomembno poznavanje učnih programov osnovnih in srednjih šolah ter programov obveznih izbirnih vsebin. Izhodišče za pedagoške programe so muzejske razstave.

UDK 027.7/.8(497.4)(091)
1.05 Poljudni članek

Franci Pivec in Polonca Legvart, Šolske knjižnice zaslužijo svojo zgodovino

UDK 908(497.4-13)
1.04 Strokovni članek

Alenka Čuk, Postojinsko okrajno glavarstvo (ob ponatisu publikacije)

Izvleček

Prispevek predstavi leta 1889 izšlo knjigo Postojinsko okrajno glavarstvo. Knjigo je v Postojni založil in natisnil tiskar in knjigovez Rihard Šeber. Avtorji sestavkov v knjigi so učitelji tedanjega postojnskega okrajnega glavarstva. Predstavili so 37 takratnih šolskih okrajev, opisane so zanimivosti in posebnosti krajev, nanizana so nekatera zgodovinska dejstva, omenjeni so pomembni domačini; veliko prostora so učitelji namenili tudi šolam. Leta 2003 je izšel ponatis zdaj že redkega izvirnika.

UDK 371(497.4 Primorska)”1944/1945”
1.04 Strokovni članek
Vlasta Beltram, Zaznamovanje 60-letnice začetkov partizanskega šolstva na Primorskem

Izvleček

60-letnico začetkov partizanskega šolstva na Primorskem je Skupnost partizanskih učiteljev Primorske slavnostno zaznamovala s srečanjem nekdanjih partizanskih učiteljev, obogateno s strokovnim posvetovanjem primorskih zgodovinarjev. Istočasno je izšel zbornik z objavljenimi predavanji z naslovom Čas, ki živi, s prilogo Prispevki učencev literarnega natečaja, razpisanega za primorske šole na temo partizanskega šolstva.

UDK 37:323.15(450.36+497.4)”1945/46”
1.01 Izvirni znanstveni članek

Metka Gombač, Slovensko šolstvo v coni A Julijske krajine 1945/46
Izvleček

Prispevek govori o obnovi slovenskega šolstva na ozemlju Slovenskega primorja in Trsta po drugi svetovni vojni. Na tem prostoru sta se v letih 1945, 1946 srečevali dve upravi, vsaka s svojim učnim programom. Prvega je oblikovala prosvetna komisija pri Pokrajinskem NOO za Slovensko primorje in Trst, drugega pa Zavezniška vojaška uprava, ki je oblast v coni A Julijske krajine prevzela po podpisu beograjskega sporazuma 9. junija 1945. Spori, ki so se pojavljali od jeseni 1945 dalje ob iskanju kompromisa med obema vple­tenima stranema, so bili navzoči vse do podpisa pariške pogodbe med Jugoslavijo in Italijo 10. februarja 1947. Predstavljene so zahteve slovenskega dela prebivalstva, ki se je organiziralo v roditeljskih svetih v okviru Pokrajinskega NOO in pa odgovori in uvajanje slovenskega šolstva, ki ga je vodila Zavezniška vojaška uprava.

UDK 351.74:377(497.4)(091)
1.02 Pregledni znanstveni članek
Biserka Debeljak, Razvoj izobraževanja v policiji

Izvleček

S prispevkom želim prikazati poklicno-varnostno izobraževanje, kjer je glavni poudarek na izobraževanju miličnikov-policistov. Posebno v zadnjih letih so se zaradi sprememb šolskega sistema in z njim povezane tematike, predvsem strokovne šole morale odločiti o svoji prihodnosti. V izobraževanju policistov naj bi nenehne spremembe in dopolnitve z novimi načrti in programi ter vizijami izobraževanja pripeljali do dviga kakovosti v celotnem izobraževalnem procesu.

UDK 37.014.3(497.4 Maribor)”1958”
1.01 Izvirni znanstveni članek
Jure Maček, Obvezno šolstvo v obdobju šolske reforme v petdesetih letih 20. stoletja na primeru mariborskih šol

Izvleček

Na začetku petdesetih let je partijski vrh zaradi pogosto nevzdržnih ali celo kaotičnih razmer na vseh stopnjah izobraževanja pričel spoznavati, da je bilo pri vzpostavljanju šolskega sistema “po meri novih oblasti” narejenih preveč napak. Odločil se je za izvedbo obsežne reforme na vseh ravneh izobraževanja, ki je zaznamovala vsa petdeseta leta prejšnjega stoletja.

UDK 373.5(497.4):372.85:681.3
1.04 Strokovni članek
Boris Lipužič, Uvajanje računalništva v slovenske srednje šole in modernizacija pouka naravoslovnih predmetov v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja

Izvleček

V prvi polovici šestdesetih let dvajsetega stoletja je Slovenija v srednjem šolstvu začela sistematično posodabljanje učnih programov. Prenova je najprej zajela področje naravoslovnih predmetov. Republika Slovenija je prva v tedanji zvezni državi pa tudi v srednji in jugovzhodni Evropi začela leta l974 uvajati pouk računalništva v srednje šole, celo pred Zvezno republiko Nemčijo. Prva je izdala tudi učbenik Uvod v računalništvo za srednje šole (avtorja dr. Ivan Bratko in dr. Vladislav Rajkovič). Hkrati se je začela prenova pouka kemije, biologije in posodabljanje poučevanja tujih jezikov, predvsem angleščine, v sodelovanju z razvojnimi projekti nekaterih zahodnoevropskih in ameriških univerz.