SSM Slovenski Šolski Muzej -

ŠOLSKA KRONIKA - ZBORNIK ZA ZGODOVINO ŠOLSTVA IN VZGOJE UDK/UDC 37 (091)
GLASILO SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA MUZEJA, LJUBLJANA ISSN 1318 - 6728

Uredniški odbor : Marjetka Balkovec Debevec, dr. Teodor Domej (Avstrija ), dr. Darko Friš, Ksenija Guzej, Tatjana Hojan (lektorica), dr. Zdenko Medveš, mag. Stane Okoliš (odgovorni urednik), Slavica Pavlič, dr. Mojca Peček Čuk, dr. Leopoldina Plut Pregelj (ZDA), Mateja Ribarič, mag. Branko Šuštar (odgovorna oseba izdajatelja), mag. Mladen Tancer, dr. Andrej Vovko.

Članke je recenziral uredniški odbor. Za znanstveno vsebino člankov odgovarjajo avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira.

Redakcija te številke je bila zaključena 15. 11. 2004.

Prevodi : Veronika Pušnik (angleščina),
Marinka Krenker (nemščina)
Lektoriranje / Language-editing: Murray Bales (angleščina)
Vnos besedil : Maja Košćak
UDK : Martin Grum

Uredništvo in uprava /
: Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, SI-1000 Ljubljana, Slovenija;
telefon, fax : ++386 01 25 13 024

e-pošta : solski.muzej@guest.arnes.si
www.ssolski-muzej.si

Transakcijski račun : 01100-6030720893

Sofinancira : Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport R Slovenije /
The Ministry of Education, Science and Sport of the Republic of Slovenia
Izdajatelj: Slovenski šolski muzej / Slovenian School Museum
Oblikovanje naslovnice : Sloway
Oblikovanje in računalniški prelom /
: Uroš Čuden, Medit d.o.o.
Tisk : Littera picta d.o.o., Ljubljana, 2004
Naklada : 800 izvodov

Revija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 43, z dne 14. 2. 2002.

Šolska kronika - zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje je od letnika 11 / XXXV, št. 1 / 2002 indeksirana pri INIST - CNRS (Institut de l'Information Scientifique et Technique du Centre National de la Recherche Scientifique), Francija.

ŠOLSKA KRONIKA
ZBORNIK ZA ZGODOVINO ŠOLSTVA IN VZGOJE
Glasilo Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana

Leto 2004 - številka 2
Letnik 13 - XXXVII

VSEBINA

ČLANKI IN RAZPRAVE

Stanislav Južnič: Učenec Jurij in učitelj Vega ...209-225

Monika Govekar-Okoliš: Pomen slovenskih šolskih knjig in učbenikov
pri oblikovanju nacionalne identitete Slovencev v drugi polovici 19. stoletja ...226-241
Matej Hriberšek: Prvi slovenski priročniki in učbeniki za klasične jezike
(1864-1886) ...242-271
Tatjana Hojan: Učiteljski dom v Rogaški Slatini ...272-292
Pogovor o begunskem šolstvu v slovenski zgodovini
Uvod v pogovor o begunskem šolstvu v slovenski zgodovini,
Slovenski šolski muzej, 23. 10. 2003 ...293-295

Petra Svoljšak: Slovensko begunsko šolstvo med prvo svetovno vojno ...296-302

Gvido Stres: Slovensko begunsko šolstvo na ozemlju Avstrije
med prvo svetovno vojno ...303-305
Kajetan Gantar: Nekaj spominov na begunsko gimnazijo
v Lienzu in Peggezu ...306-312

Jaka Okorn: Moji spomini na zgodnja šolska leta med vojno
in po vojni v begunstvu ...313-317

Rozina Švent: Slovenske šolske knjige v begunskih taboriščih v Avstriji
(1945-1948) ...318-329

Gorazd Bajc: Obnova tržaških slovenskih šol po drugi svetovni vojni in politična
emigracija iz Slovenije ...330-344

SPOMINI NA ŠOLO

Franc Kukovica: Spomini na 35 let učiteljevanja in dogajanja
v dvojezičnem šolstvu na avstrijskem Koroškem ...345-358

Judita Vodopivec: Spomin na šolski muzej na Ledini ...359-360

JUBILEJI

Mladen Tancer: Prof. Franček Lasbaher - dejaven proučevalec
šolstva na Koroškem ...361-363

Ivan Nemanič: Ob 150 - letnici rojstva šolnika Jurija Režka (1854-1942) ...364-368

IN MEMORIAM

Nada Lindič (1922-2004) ...369-370

IZ MUZEJSKEGA DELA

Marjetka Balkovec - Debevec: Jesenski pogovori ob jubilejih v Slovenskem
šolskem muzeju ...371-372

Mateja Ribarič: Razstava o begunskem šolstvu v 20. stoletju - naše in pri nas ...373-377
Marjetka Balkovec - Debevec: Gostujoča razstava Muzeja novejše zgodovine
Celje Dobra igrača v Slovenskem šolskem muzeju,
od 25. maja 2004 do 3. novembra 2004 ...378-379
Bronica Gologranc Zakonjšek: Ali poznate dobro igračo? ...380-386

Marjetka Balkovec - Debevec: Ob predstavitvi knjige belokranjskih folklornih
pripovedi - Zgodbe ne moreš iz žakla zvrnit, Slovenski šolski muzej,
19. aprila 2004 ...387-388

POROČILA IN OCENE

Stanko Šimenc: Med politiko in stroko (Tatjana Hojan) ...389-390
Zdenka Golub, Metka Gumilar, Alenka Kutnjak: Skupaj odkrivamo zimske radosti:
zimska šola v naravi (Tjaša Obal) ...390-391
Anali za povjest odgoja, Vol. 2, Školstvo u XX. Stolječu
(Marjetka Balkovec Debevec) ...391-392
Kastelic, A. Mikulan, M.: Mladostnik in droga: priročnik za starše in učitelje
(Tjaša Obal) ...392-394
Marija Barbara Soko, Rafael Krvina: 110 let šolstva na Vrhu Sv. Treh Kraljev
(Marjetka Balkovec Debevec) ...394-396
Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (1596-1691):
Historia annua Collegii Societatis Iesu Labacensis (Stane Okoliš) ...396-397
Navodila avtorjem ...398
Sodelavci Šolske kronike 2004 ...399-400

UDK 37(091):929 Vega J.
1.01 Izvirni znanstveni članek
Prejeto: 7. 06. 2004

Stanislav Južnič
Učenec Jurij in učitelj Vega

Izvleček
Vega je vojaške in druge vede študiral samo v Ljubljani. Poiskali smo vojaške strokovnjake, ki so v Vegovem času sodelovali v pedagoškem procesu na ljubljanskih jezuitskih šolah. Dokazali smo, da je Vega iz njihovih učbenikov črpal pozneje pri pisanju svojih lastnih učnih knjig na Dunaju. Posebej smo obravnavali vojaška učbenika ljubljanskega rektorja Riegerja in koroškega Slovenca Kaschuttnigga ter ju primerjali s poznejšimi Vegovimi predavanji.

UDK 371.67:94(497.4)”18”
1.01 Izvirni znanstveni članek
Prejeto: 28. 06. 2004

Monika Govekar Okoliš*

Pomen slovenskih šolskih knjig in učbenikov pri oblikovanju nacionalne identitete Slovencev v drugi polovici 19. stoletja

Izvleček
V prispevku je prikazan pomen slovenskih šolskih knjig in učbenikov pri oblikovanju nacionalne identitete Slovencev v drugi polovici 19. stoletja. V tem času so bile šole na Slovenskem del avstrijskega šolskega sistema, z nemškim učnim jezikom, nemškimi šolskimi knjigami in učbeniki ter tudi nemškimi učitelji. Gre za oris prizadevanj takratnih intelektualcev, zavednih slovenskih učiteljev, profesorjev in drugih za nastanek in tisk slovenskih šolskih knjig in učbenikov za osnovne in srednje šole. Njihova prizadevanja so bila zelo velika, saj jih je vodila zavest, da bo slovenski narod lahko razvijal in ohranjal svojo nacionalno identiteto, kulturo, jezik in pismenost s tem, ko se bodo v šolah na Slovenskem učili v slovenščini iz slovenskih učbenikov. Slovenske šolske knjige in učbeniki so bili zavednim slovenskim učiteljem pomembno učno sredstvo za pouk v slovenščini in za razvijanje nacionalne identitete Slovencev. Pot do uresničitve tega cilja pa ni bila lahka.

UDK 811.12+811.14:371.67(497.4)”1864/1886”
1.01 Izvirni znanstveni članek
Prejeto: 13. 09. 2004

Matej Hriberšek*

Prvi slovenski priročniki in učbeniki za klasične jezike (1864-1886)

Izvleček
Kljub številnim težavam, s katerimi so se srečevali slovenski učitelji za klasične jezike po reformi avstrijskega šolstva l. 1849, so se konec šestdesetih let začele priprave na izdajo prvih slovenskih učbenikov za klasične jezike. Pobude za nastanek so bile prišle iz krogov slovenskih izobražencev (Bleiweis, Nečasek, Macun, Lesar, Svetec), prve konkretnejše korake pa je naredila l. 1864 ustanovljena Slovenska matica. Prvi poskusi slovenskih šolnikov, da bi izdali slovenske učbenike za latinščino ali grščino, so spodleteli ali pa avtorji dela iz različnih razlogov niso dokončali (Klodič, Pajk, Vodušek). Prvi slovenski učbenik za klasične jezike je izšel l. 1874 (Latinska slovnica za slovensko mladež p. Ladislava Hrovata), več kot 10 let po začetku dela pri njem.

UDK 371.124:061(497.4 Rogaška Slatina)
1.01 Izvirni znanstveni članek
Prejeto: 28. 05. 2004

Tatjana Hojan*

Učiteljski dom v Rogaški Slatini

Izvleček
Prispevek obravnava zadrugo Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini, ki jo je ustanovila učiteljska organizacija leta 1920. Število zadružnikov je bilo okrog 170. Po vojni je dom prevzela Zveza prosvetnih delavcev Jugoslavije in je deloval od leta 1947 do 1954. Zaradi premajhnega obiska in velikih stroškov vzdrževanja ga je Zveza oddala v najem občini Rogaška Slatina, ki je v njem uredila stanovanja.

UDK 376.685:94(497.4)
1.20 Predgovor spremna beseda
Prejeto: 7. 10. 2004

Branko Šuštar*

Uvod v pogovor o begunskem šolstvu v slovenski zgodovini, Slovenski šolski muzej, 23. 10. 2003

Izvleček
Ob sklepu razstave Begunsko šolstvo v 20. stoletju smo v Slovenskem šolskem muzeju 23. 10. 2003 pripravili tudi pogovor o begunskem šolstvu, na katerem smo obravnavali posebej slovensko izkušnjo med prvo svetovno vojno (dr. Petra Svoljšak, Gvido Stres), nekoliko tudi med drugo svetovno vojno (Metka Rozman) in posebej v času po njej (akademik dr. Kajetan Gantar, Jaka Okorn, dr. Gorazd Bajc).

UDK 376.685”1914/1918”
1.01 Izvirni znanstveni članek
Prejeto: 5. 2. 2004

Petra Svoljšak*

Slovensko begunsko šolstvo med prvo svetovno vojno

Izvleček
Prispevek predstavlja problematiko organiziranja begunskega šolstva med prvo svetovno vojno, in sicer med slovenskimi begunci v Italiji in v Avstro-Ogrski. V begunstvu v Italiji otroci niso bili deležni organiziranega šolskega pouka, na slovenskem ozemlju, ki pa ga je zasedla italijanska vojska na desnem bregu frontne linije, pa so italijanske oblasti organizirale italijanske šole, z italijanskim jezikom in italijanskimi učnimi vsebinami, ki so jih slovenski otroci morali obiskovati vse do umika italijanske vojske oktobra 1917. V begunstvu v Avstro-Ogrski so tisti begunski otroci, ki so ostali v slovenskih deželah, obiskovali redne šole ali t. i. zaposlovalne tečaje, v begunskih taboriščih pa so bile organizirane vzgojnovarstvene ustanove na vseh stopnjah izobraževanja.

UDK 376.685(436):371.67
1.01 Izvirni znanstveni članek
Prejeto: 7. 6. 2004

Rozina Švent*

Slovenske šolske knjige v begunskih taboriščih v Avstriji (1945-1948)

Izvleček
Z organiziranjem slovenskega begunskega šolstva v taboriščih, se je takoj pokazala velika potreba po učbenikih. Ker se teh učbenikov v Avstriji ni dalo kupiti, iz Jugoslavije/Slovenije, pa jih zaradi zaprte meje niso mogli dobiti, so bili učitelji / vzgojitelji prisiljeni, da sestavijo nove učbenike, ki so bili po vsebini prirejeni potrebam precej improviziranega begunskega šolstva. Ker je bilo v taboriščih veliko šoloobveznih otrok, med katerimi so bili tudi taki, ki med vojno niso imeli možnosti obiskovati šolskega pouka, so se temu prilagodili tudi sestavljalci učbenikov in dali večji poudarek ponavljanju in utrjevanju učne snovi.

UDK 373.15(450.361=163.6):325.2
1.01 Izvirni znanstveni članek
Prejeto: 10. 8. 2004

Gorazd Bajc*

Obnova tržaških slovenskih šol po drugi svetovni vojni in politična emigracija iz Slovenije

Izvleček
V razpravi avtor najprej piše, kako je na obnovo slovenskega šolstva na Tržaškem po drugi svetovni vojni vplival povojni mednarodni politični kontekst - začetek hladne vojne. Dalje opiše, kako je projugoslovanski tabor kritiziral Anglo-Ameriško vojaško upravo in slovenske politične emigrante, ki so sprejeli pogoje nove zavezniške administracije. Višek napetih razmer je bila obsodba strokovnega svetovalca za šolstvo pri zaveznikih, dr. Srečka Barage. Avtor nato omeni najpomembnejše šolnike-politične emigrante ter njihov prispevek pri obnovi tržaške slovenske šole.

ŠOLSKA KRONIKA / SCHOOL CHRONICLE 2004/2