ŠOLSKA KRONIKA / SCHOOL CHRONICLE 2005/2
Cena brez DDV: 1.845,23 SIT (7,70 EUR)
Stopnja DDV: 8,50%
Cena z DDV: 2.002,07 SIT (8,35 EUR)
 | |
IZJAVA O ETIKI OBJAVLJANJA IN ZLORABAH PRI OBJAVLJANJU
PUBLICATION ETHICS AND PUBLICATION MALPRACTICE STATEMENT
UREDNIŠKI ODBOR REVIJE ŠOLSKA KRONIKA / EDITORIAL BOARD OF PUBLICATION SCHOOL CHRONICLE
Šolska kronika / Navodila avtorjem in avtoricam
School Chronicle / Instructions to contributors
ŠOLSKA KRONIKA - ZBORNIK ZA ZGODOVINO ŠOLSTVA IN VZGOJE UDK/UDC 37 (091)
GLASILO SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA MUZEJA, LJUBLJANA ISSN 1318 - 6728
Uredniški odbor / Editorial Board: Marjetka Balkovec Debevec (tehnična in odgovorna urednica / Tehnical Editor and Editor-in-Charge), dr. Teodor Domej (Avstrija / Austria), dr. Darko Friš, Ksenija Guzej, Tatjana Hojan (lektorica / Proofreading), dr. Zdenko Medveš, mag. Stane Okoliš, Slavica Pavlič, dr. Mojca Peček Čuk, dr. Leopoldina Plut Pregelj (ZDA / USA), Mateja Ribarič, dr. Branko Šuštar (odgovorna oseba izdajatelja / Responsible person of the publisher), mag. Mladen Tancer, dr. Andrej Vovko.
Članke je recenziral uredniški odbor. Za znanstveno vsebino člankov odgovarjajo avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. / The articles have been reviewed by the Editorial Board. The authors are solely responsible for the content of their articles. No part of this publication may be reproduced without the publisher’s prior consent and a full mention of the source.
© Slovenski šolski muzej
Redakcija te številke je bila zaključena 15. 11. 2005.
Prevodi / Translation : Maja Visenjak Lemon (angleščina /English),
Marinka Krenker (nemščina / German)
UDK / UDC: Martin Grum
Uredništvo in uprava /
Editorial and administrative office : Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1,
SI-1000 Ljubljana, Slovenija;
telefon, fax / Phone, Fax: ++386 01 25 13 024
e-pošta/e-mail: solski.muzej@guest.arnes.si
www.ssolski-muzej.si
Transakcijski račun / Bank account : 01100-6030720893
Sofinancira / Co-financed by: Ministrstvo za šolstvo in šport R Slovenije /
The Ministry of Education and Sport of the
Republic of Slovenia / Agencija za raziskovalno dejavnost R Slovenije / Slovenian Research Agency
Izdajatelj / Publisher : Slovenski šolski muzej / Slovenian School Museum
Oblikovanje naslovnice / Cover design: Sloway d.o.o.
Oblikovanje in računalniški prelom /
Design and computer typesetting: Uroš Čuden, Medit d.o.o.
Tisk / Printed by: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana, 2005
Naklada / Number of copies: 1000 izvodov
Revija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 43, z dne 14. 2. 2002.
Šolska kronika - zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje je vključena v: / School Chronicle - Miscellany for the History of Schooling and Education is included in:
Institut de l’ Information Scientifique et Technique du Centre national de la Recherche Scientifique (INIST), France
Co-operative Online Bibliographic System & Services (COBISS), Slovenia
ŠOLSKA KRONIKA
ZBORNIK ZA ZGODOVINO ŠOLSTVA IN VZGOJE
Glasilo Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana
Leto 2005 - številka 2
Letnik 14 - XXXVIII
School Chronicle
The Miscellany for the History of Schooling and Education.
Bulletin of the Slovenian School Museum. Ljubljana. Slovenia.
Sammelband für Schul- und Erziehungsgeschichte. Organ des Slowenischen Schulmuseums. Ljubljana. Slowenien.
MATURA X LET
Zbornik ob deseti obletnici splošne mature v Sloveniji, 1994/95–2004/05
A publication on the occasion of the 10th anniversary of the general matura in Slovenia, 1994/95–2004/05
Sammelband zum zehnjährigen Jubiläum des allgemeinen Abiturs in Slowenien, 1994/95–2004/05
VSEBINA
UVOD
Milan Zver: Ob deseti obletnici splošne mature v Sloveniji ...211-215
Branko Šuštar: Veselje in zrelost. Ob razstavi o maturi v Slovenskem šolskem muzeju ...216-220
Marjetka Balkovec Debevec: Zrelostna skušnja. O čem nam pripovedujeta razstava in zbornik Matura X let ... 221-231
ČLANKI IN PRISPEVKI
Mateja Ribarič: Od mature do mature. (Zgodovinski razvoj mature na Slovenskem od 1849/50–1994/95) ...233-253
Peter Vencelj: Zgodba nekega upora… ...254-260
Jožko Budin: Nova slovenska matura – od snovanja do desete izvedbe ...261-280
Darko Zupanc: Populacija kandidatov na desetih maturah in obseg dejavnosti ...281-295
Valentin Bucik: Matura – prava pot na univerzo? ...296-303
Zdenko Medveš: Poklicna matura – državni izpit od leta 2002 ...304-312
Barica Marentič Požarnik: Kako matura krmari šolsko ladjo? ...313-323
Jerca Vogel: Posebnosti maturitetnega izpita in položaja slovenščine na maturi (ob 10-letnici mature) ...324-332
Veronika Rot Gabrovec: Kako smo delali maturo (in preživeli). Angleščina na maturi ...333-339
Ana Marija Muster, Marjeta Sreš: Nemščina na maturi ...340-345
Tomaž Pisanski: Vloga matematike pri splošni maturi in malo širše ...346-353
Mojca Čepič, Vitomir Babič: Fizika za naravoslovce ali matura iz fizike skozi desetletje ...354-366
Tom Turk: Ali je matura dozorela? Biologija na maturi ...367-372
Karmen Cunder: Prvih deset let mature iz geografije ...373-380
Božo Repe: Ob desetletnici mature iz zgodovine ...381-389
Melita Puklek Levpušček: Spoznaj samega sebe! Psihologija na maturi ...390-401
Andreja Ogrin, Oton Jerman: Izkušnje pri pripravi in izvedbi mature za kandidate s posebnimi potrebami ...402-406
ŠEGE IN NAVADE MATURANTOV
Marjetka Balkovec Debevec: O šegah in navadah maturantk in maturantov ...407-416
Alenka Lamovšek: Od predaje do prodaje ključa. O šegah in navadah maturantov na primeru novomeške gimnazije ...417-423
Plesna šola Urška, Slovenski šolski muzej: Ko zaplešejo maturanti. O maturantski paradi plesa ...424-428
SPOMINI NA MATURO
Bilka Demšar: Velika, magična, monumentalna beseda “Matura”.
(O maturi 1995) ...430-432
Tjaša Rajić: Bili smo prvi – matura 1995 ...433
Agata Tomažič: O eksterni maturi in fotokopiranju. (O maturi 1995) ...434-435
Beti Vovko: Spomini na maturo 1995 ...436-437
Natalija Žižič: Moji spomini na maturo leta 1995 ...438-439
Damir Arh: Matura mi je ostala v prijetnem spominu.
(O maturi 1997) ...440-441
Helena Matičič Hostnik: Zrelostni izpit 1998 ...442-444
Valentina Srebot: Predstavljala sem si drugače. (O maturi 1998) ...445-446
Maja Šimec: Ko je maturantka Miss Slovenije. (O maturi 1998) ...447-448
“Poljanka”: Prvi utrinki po maturi 2005 ...449-450
DROBTINICE IZ ŠOLSKE PRETEKLOSTI
Iz Šolskih razgledov: Mat tur tura ra (Tatjana Hojan) ...451-452
Navodila avtorjem ...453
Seznam sodelavcev ...454-455
Uvod
UDK 371.274/.276:373.5(474.)
1.20 Predgovor, spremna beseda
dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport
Ob 10. obletnici splošne mature v samostojni Sloveniji
Povzetek
Avtor uvodnega prispevka, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, poudari neločljivo povezanost razvoja gimnazije in mature na Slovenskem in nakaže cilje, ki naj bi jih matura dosegla. Ponovna uvedba mature je bolj kot kateri koli projekt posegla v pedagoško prakso. Z maturo je bilo vpeljano zunanje ocenjevanje, ki je eden od načinov zagotavljanja kakovosti in transparentnosti izobraževanja, ki se uveljavlja v celotnem evropskem prostoru. Mehanizmi zunanjega preverjanja znanja so, ob vse bolj razvejanem šolskem sistemu, pravzaprav edina možnost za primerljivo spremljanje dosežkov dijakov. Matura je postala državni izpit, ki se izvaja pregledno in pod enakimi pogoji za vse kandidate. V desetih letih je maturo opravilo 82.863 maturantk in maturantov. Na prvih petih maturah v letih od 1995 do 1999 pa je število vseh že doseglo število tistih, ki so maturirali v celotnem, več kakor stoletnem obdobju od leta 1850 do leta 1959. Ta primerjava odkriva velikanski napredek v razvoju dostopnosti šolstva, a hkrati opozarja, da so pogoji za izvajanje današnje mature v našem spremenjenem svetu drugačni in zahtevnejši. (ur.)
UDK 371.274/.276:373.5(497.4):061.4
1.20 Predgovor, spremna beseda
Branko Šuštar
Veselje in zrelost. Ob razstavi o maturi v Slovenskem šolskem muzeju
Povzetek
“Gaudeamus igitur” odmeva pesem s klicem k veselju ob maturantskih prireditvah, na maturitetnih izpitih pa je bolj tiho. Pravzaprav je pravo veselje šele, ko je matura za nami. Izpit, s katerim državna oblast od srede 19. stoletja gradi prehod od gimnazijskega šolanja k univerzitetnemu študiju, je doživljal pester razvoj, ki ni bil vedno linearen. Moderna matura kot se uveljavlja od 1994/95 daje kar (preveč?) prevladujoč ton vsemu gimnazijskemu šolanju in odpira številne dileme povezane z eksternim preverjanjem znanja v našem šolstvu. Matura na prehodu med srednjo šolo in univerzo je bila za naš muzej zanimiva razstavna tema že vsaj pri obravnavi razvoja gimnazij na Slovenskem (1979), šolskih spričeval (1991) in zgodovinskega razvoja mature pri nas po ponovni oživitvi mature (1998). Sedaj je pred nami sodobna tema s pregledom prvega desetletja slovenske eksterne mature, saj želimo poleg historičnih raziskav ob pogledu nazaj spodbuditi tudi premislek o sodobni šolski problematiki, ki zarisuje prihodnji zgodovinski razvoj šolstva na Slovenskem, še bolj pa vpliva na sodobni svet znanja. Pričakujemo, da bodo tej razstavi ob gostovanjih na gimnazijah tudi te dodale še lastni pogled, posebnosti, dileme in uspehe: v razmislek in za spodbudo maturantom, za spomin in veselje, da je matura za nami, študij pa je tako vedno znova pred nami. Tu ne bomo nikoli prav dozoreli in raziskovalne radovednosti se lahko veselimo tudi, ko minejo mladostna študijska leta.
UDK 371.274/.276:373.5(497.4):061.4
1.20 Predgovor, spremna beseda
Marjetka Balkovec Debevec
Zrelostna skušnja. Matura X let - o čem nam pripovedujeta razstava in zbornik ob deseti obletnici splošne mature (1994/95–2004/05)
Povzetek
Razstava in zbornik Matura X let, ob deseti obletnici splošne mature v Sloveniji 1994/95–2004/05, predstavljata temeljne značilnosti razvoja in delovanja mature na Slovenskem, v novi, samostojni državi. Razstava Matura X let želi s svojo vizualno govorico pritegniti obiskovalce ob obravnavani temi. Razstavna zgodba se začne pred 155-timi leti, ko so na gimnazijah v Ljubljani, Celovcu in Gorici izpeljali prve mature. Prikazan je osnovni razvoj zakonodaje na tem področju, sprašujemo se, kaj vse pomeni matura in kaj vse si ob pojmu matura predstavljamo. Splošno maturo vodijo maturitetni organi in Državni izpitni center (Ric). V desetletnem obdobju spremlja maturo tudi kritičen odmev nanjo. Najbolj pester videz daje maturi obravnava maturantskih šeg in navad ter ritualov. Prikazan je pogled v del družinskega življenja ob maturi in bolj osebna izkušnja, saj matura s sabo prinaša skrbi, stisko in intenzivno učenje. Po napornih dnevih pisnih in ustnih maturitetnih izpitov sledi pričakovanje objave rezultatov. Med bolj in manj uspešnimi maturanti je vsako leto nekaj najboljših, tako imenovanih “zlatih maturantov”. Tam, kjer se zgodba o maturi zadovoljivo razplete, si oddahnejo vsi, saj so prestali zrelostni izpit. Odpre se nova pot – pot modrosti – ki sega v vesolje! Zbornik ob deseti obletnici splošne mature v Sloveniji 1994/95–2004/05, prinaša podrobnejši pogled na obravnavano temo. Članke so prispevali pomembni strokovnjaki, ustvarjalci in sodelavci pri maturi ter tisti, ki iščejo še boljše poti v tem pomembnem projektu. Poleg resnega se seznanimo tudi z živahnejšim delom maturantskega življenja: s šegami in navadami maturantov in z maturantsko parado plesa. Vsebino zbornika dopolnjujejo še spomini maturantov iz obdobja 1995–2005 in kronologija razvoja splošne mature. Razstava in zbornik Matura X let ponujata javnosti pregled razvoja in delovanja splošne mature na Slovenskem in hkrati odpirata nova razmišljanja.
Članki in prispevki
UDK 371.274/.276:373.5(497.4)”1849/1995”
1.01 Izvirni znanstveni članek
Prejeto: 30. 4. 2005
Mateja Ribarič
Od mature do mature (Zgodovinski razvoj mature na Slovenskem 1849/50–1994/95)
Povzetek
Pričujoči članek želi predstaviti zgodovinski pregled mature od njenih začetkov do ukinitve in uvedbe usmerjenega izobraževanja. Zgodovinski razvoj mature na Slovenskem pričnemo z letom 1849, ko je bil s šolsko reformo v Avstriji izdan Entwurf zur Organisation der Gymnasien und Realschulen in Österreich - Osnutek organizacije gimnazij in realk v Avstriji. Med številnimi novostmi je bila tudi uvedba maturitetnega izpita kot končnega gimnazijskega izpita. Prve mature so izpeljali v šolskem letu 1849/50 na gimnazijah v Ljubljani, Celovcu in Gorici, leta 1850/51 na gimnaziji v Mariboru, naslednje šolsko leto v Celju in Trstu, leta 1854/55 v Novem mestu in leta 1857/58 na gimnaziji v Kopru. Število maturantov se je v prejšnjem stoletju zelo počasi večalo: od leta 1850 do 1900 je maturiralo 4.513 maturantov, med njimi ni bilo nobene maturantke. Prva maturantka je uspešno opravila maturo leta 1900 na koprski gimnaziji - to je bila Medea Norsa. Od leta 1900 do 1920 je uspešno prestalo maturitetni izpit 7.493 maturantov, od tega 91 maturantk. Med obema vojnama se je število maturantov večalo. Sledimo razvoju mature v jugoslovanski državi med obema vojnama, med 2. svetovno vojno in v najbolj burnem obdobju, polnem sprememb v razvoju gimnazij in mature, od leta 1945 do ukinitve mature in uvedbe usmerjenega izobraževanja leta 1980. V povojnem času je število maturantov skokovito naraslo, od leta 1945/46 do 1955/56 jih je maturiralo 10.312, prav tako število maturantk - 4.334 deklet (42%). Prijetnejši del mature so maturitetni običaji in navade. Šege so se iz obdobja v obdobje spreminjale, postajale so vedno bogatejše, bolj raznolike. Razredna osmrtnica, maturantska obleka, himna, insignije in atributi - ključ, krsta, bandero s šolskimi potrebščinami, obhod šole, maturantski ples, valeta, izlet so dogodki, ki se jih vsi nekdanji maturanti radi spominjamo.
UDK 371.274/.276:373.5(497.4)”1991”
3.03 Kratki znanstveni prispevek
Prejeto: 24. 3. 2005
Peter Vencelj
Zgodba nekega upora ...
Povzetek
V prispevku avtor opisuje dogodke, od ukinitve mature do njene ponovne vrnitve v slovenski šolski sistem. Ponovno uvajanje mature je zaznamoval dogodek, ki ga napoveduje naslov prispevka. V zelo pomembnem in politično občutljivem obdobju v slovenski zgodovini, ko so tekle zadnje priprave na razglasitev neodvisnosti Slovenije, je v maju 1991 Zveza dijakov Slovenije napovedala stavko dijakov. V prispevku je predstavljen razvoj dogodkov. V nadaljevanju se je avtor posvetil dvema časovnima obdobjema mature v Sloveniji, med usmerjenim izobraževanjem in v samostojni državi Sloveniji. V takratni prvi Demosovi vladi je bil avtor prispevka dve leti minister za šolstvo in šport. Med drugim je v prispevku predstavljeno iskanje rešitev na vprašanje, kakšni naj bodo v prihodnje zaključni izpiti in tako imenovana “zunanja matura”.(ur.)
UDK 371.274/.276:373.5(497.4)”1991”
1.01 Izvirni znanstveni članek
Prejeto: 25. 4. 2005
Jožko Budin
Nova slovenska matura – od snovanja do desete izvedbe
Povzetek
Avtor, ki je deloval pri ponovnem uvajanju slovenske mature, razgrinja v retrospektivi njen razvoj od prve pobude in začetnega snovanja vse do desete izvedbe. Ob tem poudarja zlasti njene cilje, novosti, značilnosti, rezultate in probleme. Nova slovenska matura, zasnovana na tradiciji nekdanje mature in prenovljena z novejšimi spoznanji, je ob koncu desetletnega obdobja dobila zakonsko podlago in novo ime – splošna matura. Vpeljava zunanje mature je bila velik poseg v našo tedanjo šolsko ureditev, ki je naletel na mnoge odzive in jih še izziva. Maturi očitajo kritiki zlasti nekatera vprašanja taksonomske ravni izpitnega znanja in njen vpliv na pouk. Matura je bila uvedena kot razvojni projekt, ki naj se prilagaja novim potrebam ter dograjuje na podlagi izkušenj v sklopu svoje temeljne zasnove. S tem ustreza matura današnjim in prihodnjim potrebam. Razvoj kakovosti ocenjevanja ostaja njena trajna naloga. Rezultati mature v vsem desetletnem obdobju so bili verodostojni in primerni.
UDK 371.274/.276:373.5(497.4)(091)
1.01 Izvirni znanstveni članek
Prejeto: 11. 4. 2005
Darko Zupanc
Populacija kandidatov na desetih maturah in obseg dejavnosti
Povzetek
Prva matura v samostojni Sloveniji, centralno pripravljena, vodena in izpeljana z zunanjim ocenjevanjem, je bila izvedena leta 1995. Po desetih izvedbah (2004) je v prispevku navedenih nekaj poudarkov. Število maturantov je iz leta v leto naraščalo, navkljub zmanjševanju populacije otrok in mladine, številčni skok je bil leta 2002 zaradi uvedbe sestrske poklicne mature. V predmetnih področjih izbirnega dela mature se je zelo povečal delež izbire družboslovnih predmetov, izbira naravoslovja pa se drastično zmanjšuje. Po sedmih letih mature, ko se je število šol uvrščenih v maturo povečevalo, se je zaradi zakonskih predpisov število šol, kjer so opravljali splošno maturo skoraj razpolovilo. Predstavljeni so podatki o skupinah šol z malo in z velikim številom maturantov, z različno visokim odstotkom uspešnih in z različno visokim povprečnim splošnim uspehom na maturi. Z več številčnimi podatki je v prispevku prikazan obseg pri pripravi na maturo, udeležba zunanjih ocenjevalcev, priprava in izvedba vpogledov v izpitno dokumentacijo za maturante po objavi rezultatov in centralno reševanje pritožb oz. ugovorov na maturitetne ocene. Slovenska matura in Državni izpitni center sta poznana tudi v mednarodnih krogih. Trdni temelji mature tudi za v prihodnje so: stabilnost sistema, zanesljivost, nepristranskost in zaupanje v maturo in njene rezultate, ki jih je potrebno vsakič znova dokazovati.
UDK 371.274/.276:373.5(497.4)
1.01 Izvirni znanstveni članek
Prejeto: 12. 6. 2005
Valentin Bucik
Matura – prava pot na univerzo?
Povzetek
Avtor v prispevku pokaže na odsev stopnje uspešnosti zamisli projekta matura, ki ga prinaša pogled na desetletno obdobje in posebej poudari razmerje matura : univerza. Zakon o visokem šolstvu je v 38. členu določil, da je uspešno opravljena splošna matura splošni pogoj za vpis na univerzo in zadostni pogoj za vpis v študij, ki po obsegu vpisa ni omejen. Univerze so v vsakem primeru pomemben dejavnik, ki lahko vpliva na vsebino in raven zahtevnosti znanja, ki se preverja na maturi. Matura je državni, standardni izpit, ki je primerljiv za vse kandidate, ki se vpisujejo na univerzo, ne glede na to, odkod prihajajo. Zdi se, da je zaenkrat sodobna matura kot prediktor najboljši razpoložljivi inštrument za kadrovanje kandidatov za študij na univerzi, kljub določenim kritikam, ki so navedene tudi v prispevku. O vsebinski vrednosti kakovosti znanja, ki ga maturantje prinesejo na univerzitetni študij, bo kakšno besedo morala prav v kratkem reči tudi univerza. (ur.)
UDK 371.274/.276:377.3(497.4)
1.02 Pregledni znanstveni članek
Prejeto: 5. 10. 2005
Zdenko Medveš
Poklicna matura – državni izpit od 2002 Poklicna matura – izpit z dvojno kvalifikacijo
Povzetek
Poklicna matura je pomemben dejavnik rasti kakovosti v srednjem strokovnem izobraževanju. Skupaj s splošno maturo sta državna izpita, ki do preduniverzitetne izobrazbe pripeljeta praktično tri četrtine slovenske generacije, okoli 15.000 le letno poklicnih maturantov, med njimi kar okoli 3000 poklicnih maturantov, ki niso dijaki, kar pomeni, da poklicna matura v nacionalnem merilu pomembno prispeva k temu, da se dviguje izobrazba zaposlenega in drugega prebivalstva. Poklicni maturanti so zelo heterogeni, prihajajo iz 4-letnih strokovnih šol, poklicno tehniškega izobraževanja (sistem 3+2) in poklicnega tečaja. Opravlja se iz štirih predmetov, dveh splošnoizobraževalnih in dveh strokovnih, od katerih eden pomeni tudi preizkus praktične poklicne usposobljenosti. Zaradi tega je priprava in izvedba poklicne mature bistveno bolj kompleksna. Razvoj poklicne mature je zaostajal za razvojem splošne, saj so jo prvi maturanti opravljali šele v letu 2002, zato je to še vedno projekt v razvoju, ki oblikuje svojo podobo v smeri približevanja sistemske vrednosti splošni, ne pa tudi v posnemanju izvedbe splošne mature. Razlika med poklicno in splošno maturo pa je v tem, da omogoča splošna matura vpis v vse študijske programe: višješolske, visokošolske in univerzitetne, poklicna matura pa v vse višješolske in visokošolske programe, v nekatere univerzitetne pa le ob opravljenem izpitu iz dodatnega predmeta iz splošne mature.
UDK 371.274/.276:373.5(497.4)
1.01 Izvirni znanstveni članek
Prejeto: 30. 3. 2005
Barica Marentič Požarnik
Kako matura krmari šolsko ladjo?
Povzetek
Pri vsaki obliki zunanjega preverjanja gre za močne vajeti, s katerimi je moč sistem izobraževanja in delo učiteljev in učencev kontrolirati, usmerjati ter ga hkrati hitreje in bolj temeljito spreminjati, kot z najrazličnejšimi drugimi reformnimi ukrepi. Preprosto ne moremo preprečiti, da se učenci ne bi učili za preizkuse in učitelji poučevali zanje, zlasti če gre za preizkuse, ki imajo za udeležene močne posledice. Kaj vemo o vplivih maturitetnega preverjanja na raven učenja in poučevanja, na trajnost in uporabnost znanja? Kaj so razkrile dosedanje raziskave – in katere raziskave bi morali še opraviti? Kako zmanjšati (ugotovljene) negativne učinke in jih uravnovesiti s pozitivnimi, da bodo bolj v skladu z osnovnim poslanstvom gimnazije?
UDK 371.274/.276:811.163.6:373.5(497.4)
1.02 Pregledni znanstveni članek
Prejeto: 4. 5. 2005
Jerca Vogel
Posebnosti maturitetnega izpita in položaja slovenščine na maturi (ob 10-letnici mature)
Povzetek
Avtorica v prispevku predstavi posebnosti maturitetnega izpita in položaja slovenščine na maturi. Izpostavi vprašanje: “Zakaj je slovenščina tisti maturitetni predmet, ki vendarle ni čisto tak kot drugi, na kar po svoje opozarja tudi pozornost, ki ji jo vsako leto namenja javnost?” Državna predmetna komisija za splošno maturo za slovenščino se srečuje z nekaterimi posebnostmi. Prva je povezana z dejstvom, da ima slovenščina v srednjih šolah v RS različne vloge; poleg slovenščine kot materinščine je potrebno oblikovati vprašanja in izpitne pole za slovenščino kot drugi jezik ali jezik okolja na dvojezičnih območjih. Ker je dobro znanje slovenščine in o slovenščini pogoj za polno funkcioniranje v družbi, poteka maturitetni izpit iz slovenščine le na eni ravni. Maturitetni izpit iz slovenščine je sestavljen iz več delov. Leta 1998 so bili v sklopu obsežne prenove sprejeti novi učni načrti za predmet Slovenščina, kar je bilo treba upoštevati tudi pri maturitetnem izpitu. V članku je posebna pozornost namenjena še obravnavi povezanosti maturitetnega izpita s poukom. (ur.)
UDK 371.274/.276:811.111:373.5(497.4)
1.03 Kratki znanstveni prispevek
Prejeto: 6. 7. 2005
Veronika Rot Gabrovec *
Kako smo delali maturo (in preživeli). Angleščina na maturi
Članek posvečam osebama, ki sta nam pomagali, da smo mi rasli z maturo, maturitetni izpit iz angleščine pa z nami: dr. Meti Grosman in mag. Maggie Dalrymple.
Povzetek
Desetletno delo predmetne komisije za angleščino je avtorica predstavila od prvih začetkov do zadnjih sprememb in ob uradnih, zakonskih določilih, dodala še oseben pogled na dogajanje od priprav na prvo maturo, do načrtov za angleščino na maturi v prihodnje. Maturitetni izpit iz angleščine je bil tako kot ostali maturitetni preizkusi prvič izveden leta 1994 na 26 šolah, leta 1995 pa so ga opravljali maturanti na vseh slovenskih srednjih šolah. Opravljali so ga lahko na dveh ravneh, na osnovni in na višji. V tem letu je Republiški izpitni center izpeljal še eno pomembno in obsežno nalogo: na prvi razpis se je prijavila prva skupina zunanjih ocenjevalk za maturo iz angleščine, prvič je bila izvedena standardizacija (usklajevanje med ocenjevalkami in poenotenje ocenjevanja), prvič moderacija (širitev predvidenega točkovnika) na podlagi vseslovensko izvedenega izpita. Ves čas so sprejemali dopolnitve in novosti. Leta 1996 je bilo dodano preverjanje slušnega razumevanja. Ob novem zakonu o maturi sta bila uvedena dva različna izpita: izpit iz angleščine pri splošni in pri poklicni maturi. V letu 2005 je maturitetni izpit vpeljal obvezno branje književnih besedil za vse kandidate, ki opravljajo splošno maturo iz angleščine, tudi za tiste, ki opravljajo izpit na osnovni ravni. (ur.)
UDK 371.274/.276:811.112.2:373.5(497.4)
1.03 Kratki znanstveni prispevek
Prejeto: 27. 4. 2005
Ana Marija Muster, Marjeta Sreš
Nemščina na maturi
Povzetek
Zgradba maturitetnega preizkusa za nemški jezik je bila od vsega začetka (1994 prvič poskusna, 1995 “prava” matura) dogovorjena in usklajena z drugimi tujimi jeziki. Desetletni razvoj in delovanje državne predmetne komisije za splošno maturo za nemščino sta v članku predstavili avtorici. Pisni del izpita (80% celote) je od začetka do danes doživel nekaj sprememb. Prvi korak je bil prav na pobudo te komisije storjen leta 1999, ko je bilo preverjanje slovnice na višji ravni spremenjeno in je zato odpadel dodatni test, saj so bile naloge za osnovno in višjo raven že diferencirane. V soglasju z drugimi komisijami je leta 2000 Državna predmetna komisija za nemščino predložila predlog nove izpitne sheme, ki je poenotila čas pisanja za obe ravni na 190 minut. Kriteriji za ocenjevanje posameznih pol so natančno izdelani in jih je komisija skupaj z zunanjimi ocenjevalci v vseh teh letih dopolnjevala s ciljem, doseči čim večjo objektivnost pri ocenjevanju. To so pri nemščini dosegli tudi s posebnim načinom popravljanja. Splošna je ugotovitev, da je matura prinesla mnogo koristnega v pouk nemškega jezika. (ur.)
UDK 371.274/.276:51:373.5(497.4)
1.03 Kratki znanstveni prispevek
Prejeto: 12. 4. 2005
Tomaž Pisanski
Vloga matematike pri splošni maturi in malo širše
Povzetek
Avtor v članku podaja pogled na vlogo matematike pri splošni maturi in širše v šolskih programih. Med skupno petimi maturitetnimi predmeti sodi matematika med tri obvezne predmete in ima v sistemu naše splošne mature posebno vlogo, ki se loči od vloge vseh drugih srednješolskih predmetov. Maturitetni izpit iz matematike je mogoče opravljati na dveh ravneh: na osnovni in na višji ravni. Navzočnost matematike na maturi zagotavlja, da matura vsaj približno ohranja splošni značaj. Nekaj časa so bili močni pritiski, da bi matematika postala izbirni predmet. Če bi se to zgodilo, bi se tako porušil eden osnovnih temeljev, na katerih sloni naša maturitetna zgradba. Matura in izbrani maturitetni predmeti žal vse preveč vplivajo na delo dijakov v gimnaziji, predvsem v zadnjem letniku. Od desetih kandidatov izbereta matematiko na višji ravni dva kandidata. Zaradi zunanjega ocenjevanja je zahtevano znanje na maturi bolj standardizirano in bolj objektivno merljivo. Matematika ima še eno pomembno vlogo. To je predmet, ki omogoča primerjavo znanja v mednarodnem prostoru in ni strogo vezan na jezik in lokalno kulturo. Tako je mednarodna raziskava TIMSS, v katero so bili vključeni tudi slovenski osnovnošolci pokazala na določene pomanjkljivosti pri pouku matematike. Pri vrednotenju rezultatov preverjanja znanja iz matematike je nujno potrebno razmišljati tudi o učitelju. Na njem sloni velik del zaslug in odgovornosti za uspehe in neuspehe. Pri vlogi matematike v šoli in na maturi je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da “ni kraljevske poti v matematiko”, da se torej matematike ni mogoče naučiti brez naporov. (ur.)
UDK 371.274/.276:53:373.5(497.4)
2.02 Pregledni znanstveni članek
Prejeto: 29. 3. 2005
Mojca Čepič, Vitomir Babič
Fizika za naravoslovce ali matura iz fizike skozi desetletje
Povzetek
V preteklosti je bilo običajno, da sta maturo iz fizike od več kot dvesto dijakov delala le dva. V zadnjih desetih letih, odkar je uvedena nova matura, je med izbirnimi predmeti tudi fizika. Tako se je povečal tudi delež dijakov, ki se odločajo za maturo iz fizike. Avtorja članka predstavljata delo Predmetne izpitne komisije (PIK) za fiziko, ki je od leta 1994 delala v različnih sestavah; strneta temeljne značilnosti mature iz fizike skozi desetletje in nakažeta vprašanja in načrte v prihodnosti. Prva komisija je domislila in uredila maturitetni katalog, sestavo izpita, organizirala strokovna srečanja namenjena uvajanju in pilotskemu preverjanju internega dela ocenjevanja dijakovega laboratorijskega dela in zaorala ledino s sestavljanjem nalog za maturitetni izpit. Njihovo delo so nadaljevale naslednje komisije. Centralna priprava nalog, ki so enake za vse maturante, je zahtevala resen razmislek o obliki in vsebini preverjanja. Fizikalno znanje se na maturi preverja na tri različne načine. Eksperimentalno delo je nujen del pouka fizike. Poznavanje eksperimentalnih metod in eksperimentiranja nasploh lahko najbolje preverja učitelj, pri katerem dijak eksperimentalno delo tudi izvede. Tako imenovano interno ocenjevanje eksperimentalnega dela je gotovo najbolj korektno in v organizacijskem smislu učinkovito. Pisni del preverjanja sestavljata dve izpitni poli. Prvo izpitno polo sestavljajo naloge izbirnega tipa, drugo izpitno polo pa sestavljajo strukturirane naloge. Ta pola je skozi zgodovino nove mature doživela največ sprememb. Članek prinaša tudi zanimivo preglednico s prikazom števila kandidatov, ki so izbrali fiziko na maturi med letoma 1995 in 2004. (ur.)
UDK 371.274/.276:57:373.5(497.4)
1.03 Kratki znanstveni prispevek
Prejeto: 4. 4. 2005
Tom Turk
Ali je matura dozorela? Biologija na maturi
Povzetek
Avtor v članku podaja razmišljanje o maturi nasploh in navaja podatke o maturi pri biologiji v zadnjem desetletnem obdobju. “Stara matura” pred uvedbo usmerjenega izobraževanja se v zahtevah po znanju ni bistveno razlikovala od današnje državne, bistveno pa se je razlikovala od smotrov, ki jih je želela doseči, in ciljev, katerim je služila. Z osamosvojitvijo Slovenije in novimi reformami šolstva, se je pojavila tudi legitimna zahteva po uvedbi eksternega preverjanja znanja v obliki državne mature, ki bi poenotila pripravo, nadzor in izvajanje mature za celotno državo. Matura je tako postala dokaj zapleten projekt s točno opredeljenimi pravili, procedurami in roki, ki se jih je treba brezpogojno držati. Med osnovne kritike o zrelosti mature najpogosteje zasledimo naslednjo, da je matura postala glavni filter za doseganje točk, ki so potrebne za vpis na posamezne fakultete. Matura je postala sinonim za uspešnost ali neuspešnost šolanja posameznega dijaka oziroma dijakinje. Gotovo pa je državni maturi treba priznati, da je postavila dokaj enotne kriterije ocenjevanja, s čimer so se poenotile zahteve po znanju dijakov, ki včasih prihajajo iz zelo različnih šol. V maturitetni predmetni komisiji za biologijo zelo veliko časa porabijo za pripravo ustreznih in razumljivih vprašanj, ki zahtevajo natančne odgovore, a jih zato ni težko popravljati in objektivno oceniti. Število dijakov, ki se odločajo za opravljanje mature iz biologije, je konstantno okrog številke 1.100 (primerljivo s kemijo in fiziko). Vendar se to število kasneje ne kaže v večjem vpisu dijakov na naravoslovne študije. Žal pa tudi univerzitetni profesorji ugotavljajo, da je znanje dijakov, ki so opravili maturo iz biologije in so vpisali študij biologije ali mikrobiologije, pogosto slabo. Razlog je morda v preveliki množici podatkov, ki ga dijaki niso sposobni povezati v smiselno celoto, verjetno pa tudi matura, ki se ji vendarle pripisuje prevelik pomen. (ur.)
UDK 371.274/.276:91:373.5(497.4)
1.02 Pregledni znanstveni članek
Prejeto: 9. 6. 2005
Karmen Cunder
Prvih 10 let mature iz geografije
Povzetek
Predmetna komisija (PMK) za geografijo je bila prvič ustanovljena leta 1992. Avtorica članka predstavi komisijo in njeno dosedanje delo. Posebej poudari nekatere elemente, povezane z maturo iz geografije v desetletnem obdobju, tako maturitetni izpitni katalog, maturitetne pole, prilagoditve, analizo rezultatov, izobraževanje učiteljev, ekskurzijo s terenskim delom, množičnost geografije ter vpliv mature na pouk geografije. Nastajanje maturitetnega izpitnega kataloga je bilo zahtevno delo. Katalog so iz leta v leto popravljali, spreminjali in cilje prilagajali na novo nastalim učnim načrtom. Druga zelo pomembna naloga je bila določitev strukture in priprava prvih pol. Vsa leta delovanja komisije so ogromno časa porabili za vsako posamezno vprašanje. Posebna naloga je bila še prilagoditev izpitnih katalogov in nalog za italijansko in madžarsko manjšino. Veliko pozornosti in znanj so namenili tudi analizi rezultatov. Tak poseg v šolski sistem, kakor je bila uvedba zunanje mature, zahteva poseben poudarek na izobraževanju učiteljev, ki so se iz leta v leto udeleževali temu namenjenim seminarjem. Ekskurzija s terenskim delom kot del ocene je bila posebna sprememba, ki jo je uvedla komisija in sprva naletela na burno reakcijo med učitelji. Čas je pokazal, da je bila to ena boljših odločitev in so jo tudi dijaki hitro in pozitivno sprejeli. Število dijakov, ki so za izbirni predmet izbrali geografijo je bil vsa leta velik; razlogi so različni. Matura je pouku geografije prinesla tako pozitivne stvari kot določene probleme in vprašanja. (ur.)
UDK 371.274/.276:93/99:373.5(497.4)
2.02 Pregledni znanstveni članek
Prejeto: 3. 4. 2005
Božo Repe
Ob desetletnici mature iz zgodovine
Povzetek
Avtor članka najprej poda širši oris prenove pouka zgodovine, saj je maturo iz zgodovine treba upoštevati v širšem kontekstu prenove pouka zgodovine, ki se je uradno začela v začetku devetdesetih let (leta 1992). Tako so bili izdelani osnutki učnih načrtov za gimnazije, ki so dobili večinsko podporo strokovne javnosti, bili so preverjeni v javni razpravi, ugodno pa je bil koncept prenove pouka zgodovine sprejet tudi v širšem evropskem prostoru. Hkrati s pripravo učnih načrtov je potekala tudi prenova učbenikov, počasneje so izhajala še druga učna gradiva. Prvič v slovenski zgodovini učne načrte niso delali “od zgoraj” ampak z vzajemnim sodelovanjem ustvarjalcev učnih načrtov ter profesoric in profesorjev, učiteljic in učiteljev zgodovine. Ob generalno pozitivnem procesu zgodovine, se kažejo tudi nekatere slabosti: izgubljanje števila ur in slabo stanje zgodovine na področju strokovnega in poklicnega izobraževanja, šibka evalvacija učnih načrtov, premalo seminarjev za učitelje idr. Prva maturitetna komisija je bila postavljena pred izjemno težko nalogo, saj je bila tedaj edini formalni organ, odgovoren za prenovo pouka zgodovine. Po številnih razpravah so se odločili za tematski pristop pri maturi. Vzpostavljen je bil koncept dvajsetih maturitetnih tem (deset iz obče in deset iz nacionalne zgodovine), ki je bil nato razdelan in objavljen v maturitetnem katalogu. Od teh dvajsetih tem je bilo (in je še) za vsakokratno maturo izbranih deset. Med slabostmi navajajo, da matura mnogo bolj vpliva na vsebino pouka in na način poučevanja, kot so to predvidevali; ostaja neenakopravnost v pripravah na maturo med gimnazijami in strokovnimi gimnazijami; potrebna je prenova in dopolnitev maturitetnih tem idr. Dodatno težavo pri predmetu šolske zgodovine gre pripisati dejstvu, da je to eden od predmetov, ki je bil v zgodovini najbolj izpostavljen posegom politike. V celoti vzeto je bila matura iz zgodovine gotovo velik dosežek, ki je konceptualno spremenil pouk zgodovine v gimnazijah. (ur.)
UDK 371.274/.276:159.9(497.4)
1.01 Izvirni znanstveni članek
Prejeto: 14. 3. 2005
Melita Puklek Levpušček
Spoznaj samega sebe! Psihologija na maturi
Povzetek
Z uvedbo mature pred desetimi leti se je kot izbirni predmet med ponujenimi družboslovnimi predmeti pojavila tudi psihologija. V desetih letih je število dijakov, ki so se odločali za psihologijo na maturi, naraščalo. V prvih letih mature se je število dijakov, ki so opravljali psihologijo na spomladanskem in jesenskem roku mature, gibalo med 1.300 in 1.500 kandidati, v letih 2002 do 2004 pa je opravljalo psihologijo na maturi med 1.700 in 1.900 kandidati. Dijaki se pripravljajo na maturo pri predmetu Psihologija v 4. letniku v obsegu 210 ur pouka, pri čemer je 70 ur namenjeno dijakovemu samostojnemu delu. Zunanji del maturitetnega izpita obsega reševanje treh izpitnih pol (naloge izbirnega tipa, strukturirani eseji in strukturirane naloge), notranji del izpita pa samostojno izdelavo seminarske naloge pod vodstvom mentorja na šoli. V članku so predstavljene učne vsebine predmeta, tipi nalog na zunanjem preverjanju ter primeri nalog iz preteklih matur in njihovo ocenjevanje. V zadnjem delu članka so obravnavani učinki mature na študijsko uspešnost, trajnost znanja in kvaliteto pouka v gimnazijah.
UDK 371.274/.276:93/99:373.5(497.4)
1.04 Strokovni članek
Prejeto: 6. 4. 2005
Andreja Ogrin, Oton Jerman
Izkušnje pri pripravi in izvedbi mature za kandidate s posebnimi potrebami
Povzetek
Avtorja v članku predstavljata, kako je Državni izpitni center od leta 1994 naprej, po zgledu drugih svetovnih izpitnih centrov, v slovensko šolstvo vpeljal posebne instrumente, s katerimi so omogočili kandidatom s posebnimi potrebami in kandidatom s poškodbami, boleznimi in drugimi utemeljenimi razlogi, da so opravljali zunanji državni izpit na način, kjer so lahko enakovredno pokazali raven svojega znanja in konkurirali za vpis na univerze skupaj z drugimi kandidati. Instrumente za prilagoditev zunanjega izpita je Republiška maturitetna komisija določila v Pravilih za opravljanje mature za kandidate s posebnimi potrebami. Praviloma vsi kandidati s posebnimi potrebami potrebujejo več časa za reševanje nalog. Najbolj občutljivo področje pri prilagajanju zunanjega izpita je prilagojeno ocenjevanje. V prispevku so navedeni tipični primeri prilagoditev, dodana je preglednica s prikazom števila kandidatov s prilagojenimi izpiti na maturi od leta 1998 do 2004.(ur.)
Šege in navade maturantov
UDK 371.274/.276:373.5(497.4):39
1.04 Strokovni članek
Prejeto: 7. 9. 2005
Marjetka Balkovec Debevec*
O šegah in navadah maturantk in maturantov
Povzetek
Poleg resnih in stresnih dni so v življenju maturantk in maturantov tudi veseli in vzvišeni dnevi. Proslavljanje mature, šege in navade ter rituali maturantov so se v zgodovinskem razvoju spreminjali, v desetletjih in stoletjih so nastajale raznolike oblike in modeli dediščine. Šege in navade maturantov na Slovenskem nam podrobneje predstavlja knjiga Gaudeamus igitur, avtorja dr. Janeza Bogataja, ki jo je leta 1997 izdal Državni izpitni center kot darilo sodobnim generacijam maturantov. V zadnjem desetletnem obdobju so se mnoge ustaljene sestavine proslavljanja mature nadaljevale, nekatere so nastajale na novo. Med spremljevalce mature sodijo maturantski izleti, maturantski plesi ter vrsta različnih šeg, navad in ritualov ob slovesu od šole in od profesorjev. Prispevek predstavlja izbor nekaterih maturantskih navad, ki jih je Slovenski šolski muzej v zadnjem obdobju pridobil ob zbiranju gradiva za razstavo Matura X let.
UDK 371.274/.276:373.5(497.4 Novo mesto):39
1.04 Strokovni članek
Prejeto: 7. 9. 2005
Alenka Lamovšek
Od predaje do prodaje ključa. O šegah maturantov na primeru novomeške gimnazije
Povzetek
Prispevek prinaša povzetek ugotovitev, ki jo je na Raziskovalnem taboru za Zoisove štipendiste, Razvojno izobraževalnega centra (Ric) Novo mesto 2004 zbrala etnološka skupina. Predstavljene so nekatere najpomembnejše značilnosti šeg in navad na novomeški gimnaziji po posameznih desetletjih. Zanimivo je predvsem, katere šege in navade so se ohranile, na kakšen način so se preoblikovale, pojavile na novo ali pa so bile dovolj odprte, da so jih posamezne generacije obogatile s svojimi idejami. Šege in navade posamezne generacije maturantov so odsev časa, predvsem pa svobode, ki jo imajo maturantje pri snovanju le teh. Prikazan je del zgodb, ki so ohranjene v spominu maturantov novomeške gimnazije.
UDK 371.274/.276:373.5(497.4)
1.04 Strokovni članek
Prejeto: 7. 9. 2005
Plesna šola Urška, Slovenski šolski muzej
Ko zaplešejo maturanti. O Maturantski paradi plesa
Povzetek
Del sodobnih dogajanj ob maturi je v zadnjem obdobju tako imenovana Maturantska parada plesa, ki jo od leta 2001 organizira Plesna šola Urška iz Ljubljane. Mladi maturanti svoj zadnji šolski dan sklenejo s plesom. Gre za najbolj množični simultani ples četvorke maturantov, ki ga istočasno plešejo v različnih slovenskih mestih, od leta 2004 tudi v nekaterih mestih Hrvaške. V mesecu maju so na zadnji šolski dan četrtošolcev ob 12. uri vse glavne ulice udeleženih krajev zaprte za promet, da na njih maturanti in maturantke na Straussovo glasbo iz opere Netopir (Fledermauss – Quadrille) zaplešejo četvorko. V letu 2001 je zaplesalo 3.128 plesalk in plesalcev v Ljubljani. Maja 2005 je v 20. mestih, v 4.265 četvorkah zaplesalo kar 17.060 maturantk in maturantov. Tako je prireditev že četrto leto dosegla svetovni rekord največjega sočasnega plesa in je bila vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov. Listine o vpisu v to knjigo rekordov hrani Slovenski šolski muzej. (ur.)
Spomini na maturo
Povzetek
Matura je izjemno resen projekt šolskega izobraževanja. Strokovnemu, pedagoškemu, organizacijskemu, problemskemu pogledu na splošno maturo z zunanjim preverjanjem znanja, ki je bila v Sloveniji prvič izvedena v letu 1995, je namenjen temeljni del zbornika. Hkrati je matura zelo pomemben dogodek v življenju posameznika, saj je že od nekdaj veljala za preizkus zrelosti. V poglavju Spomini na maturo zbornik prinaša utrinke iz doživljanj, ki so jih posameznikom zarisala maturantska leta. Z izbranimi spomini od prve mature v samostojni Sloveniji leta 1995 do še svežih občutkov ob maturi 2005 nam pogled na maturo (ob njej tudi na maturantske plese in maturantske izlete) odstre še pogled v osebno doživljanje tega pomembnega, tudi prelomnega dogodka v življenju nekega srednješolca ali srednješolke. Tako se nam matura ne predstavi le kot del širokega polja vzgoje in izobraževanja, spoznamo jo tudi kot del življenja … (ur.) |
