Poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja v letu 2004

Splošne ugotovitve. Slovenski šolski muzej deluje le z devetimi zaposlenimi kot zadnjih petnajst let, zadnjih 20 let na 876 m2 prostorov na Plečnikovem trgu 1, kar je glede na naloge nacionalnega muzeja za zgodovino šolstva dokaj skromno število sodelavcev in prostora. Od jeseni 2003 imamo tudi začasni depojski prostor na Srednji šoli tehniških strok Šiška (na Litostrojski cesti), v katerega smo namestili predvsem eksponate - šolsko opremo. Za prostore, v katerih deluje muzej, je bil konec avgusta 2004 s poravnavo tudi izpeljan denacionalizacijski postopek: Uršulinski samostan je dobil v last najstarejši del samostana ob cerkvi (in s tem prostore ob zgornjem hodniku in del prostorov muzeja ob Slovenski cesti), za šolsko poslopje pa je uveljavil izplačilo odškodnine. Tako za polovico prostorov plačujemo najemnino, polovica prostorov (z obnovljeno knjižnico in čitalnico) pa je v državni lasti.
Muzej je v prvih devetih mesecih deloval v izjemnih razmerah zaradi gradbene obnove, ki poteka od avgusta 2002 in smo jo v večji meri sklenili s predstavitvijo nove čitalnice na prireditvi 22. septembra 2004, združeni s strokovnim srečanjem (jesenski pogovori o zgodovini šolstva). Kljub obnovi muzej ni bil zaprt, temveč smo na razpoložljivem prostoru opravljali svojo dejavnost in sprejemali obiskovalce. Že v začetku maja smo dokončali razstavno sobo, ki smo jo začasno imeli za depojski prostor (beljenje, brušenje in lakiranje parketa) in v njej 25. maja odprli novo gostujočo razstavo. Tako je bil muzej za predstavitev pedagoških dejavnosti (pouk v stari učilnici), posredovanje dostopnega gradiva in svetovalno delo odprt do srede junija 2004. Tedaj smo nadaljevali z obnovo zgornjega hodnika in namestitvijo nove opreme, oken ter luči v čitalnici. Ob tem smo uredili še nekaj potrebnih stvari v spodnjem hodniku. Obnovitveno dejavnost v letu 2004 smo v večji meri sklenili septembra, za naslednje leto pa osnova šolska leta na Kranjskem (ob 300-letnici rojstva)
Hallerstein's school years in the Carniola province (on the 300th anniversary of his birth)

Izvleček
Opisali smo šolanje najpomembnejšega kranjskega astronoma Avguština Hallersteina (1703 – 1774) in znanstvene vzpodbude, ki jih je dobil v domačem okolju. Dokazali smo, da je Hallerstein v kranjskih šolah dobil dovolj trdno podlago, ki mu je omogočila poznejše znamenite znanstvene prispevke.

Pomemben korak v razvoju dela v muzeju je bila na področju računalništva: že v začetku leta priključitev na kabelski dostop do medmrežja in nato namestitev novih, zmogljivejših računalnikov ter uporabo digitalnega računalnika, zato pričakujemo zlasti boljše rezultate pri popisovanju, ureditvi in predstavitvi muzejskih zbirk.
I. Redna dejavnost
Sodelavci muzeja smo prevzemali in popisovali gradivo v vseh oddelkih muzeja: v razstavni zbirki, dokumentaciji, knjižnici, fototeki, prevzeli pa smo tudi nekaj arhivskega gradiva zasebnikov s področja šolstva. Večinoma je gradivo podarjeno (Gimnazija Jožeta Plečnika s fizikalnimi in drugimi predmeti; podružnična OŠ Vrh Sv. Trije kralji pri Rovtah, g. Mihael Petek, g. Franc Kukovica), delno pa tudi odkupljeno na bolšjem trgu in od zasebnikov (šolski pribor, stenske učne slike). Predmeti so uvrščeni v razstavno zbirko. Pri različnem zbirateljskem delu so sodelovali strokovni delavci muzeja pa tudi direktor muzeja, posebej pa še restavratorski tehnik / vzdrževalec, ki je sodeloval tudi pri terenskih in selitvenih delih predmetov v zvezi z depojem na Litostrojski in ureditvijo razstavnega zgornjega hodnika. Na novo sta bila izdelana dva podesta v stari učilnici. Nekaj predmetov je bilo tudi očiščenih in zaščitenih. V muzeju spremljamo tudi temperaturo in vlago v depoju. V muzeju smo tudi dokumentirali (foto in video snemanje) svojo dejavnost in del šolske dejavnosti (npr. maturantska parada, informativni dan 13. 2. in prvi šolski dan).
Največje spremembe je tudi v tem letu doživljala muzejska knjižnica, saj smo septembra odprli novo čitalnico muzeja s prav tako novo opremo (načrti univ. dipl. ing. arh. Bojan Lesar, izdelava Mizarstvo Golob, Kamnik). Obnovitvena dela smo izpeljali ob sodelovanju s službo za investicije MŠZŠ, podjetjem PRO´55 (ga. Majda Steiner) za inženiring in firmo TIM GRAD Mengeš, kot krovnim izvajalcem obnove. V knjižnici muzeja je potekalo najprej delo v depoju (organizacija postavitve, dopolnjevanje opreme), pregledovanje podarjenih in kupljenih knjig. V avgustu se je začelo delo pri postavitvi publikacij v novi čitalnici. Pripravnica se je na seminarjih dodatno spoznavala s knjižničnim sistemom, kot pripravo na strokovni izpit (opravila ga je 25. 11.) in od maja 2004 tudi v računalniški program popisovanja zajemala publikacije. V COBISS je bilo vpisanih 857 monografskih publikacij in na novo kreiranih 47 vpisov monografij, v kartoteko serijskih publikacij pa vpisanih 349 enot. Izposoja gradiva: 8.919 (od tega 4.771 znanstvenih knjig, 4148 revij) za 1.325 uporabnikov (335 dijakov in študentov, 990 drugih).
V fototeki je bilo največ pozornosti namenjeno razglednicam s šolsko tematiko (v zbirki je 292 razglednic, v tem letu 85 več: pridobljenih z odkupom). V zbirki imamo 193 videokaset, 51 avdiokaset in 2.136 diapozitivov.
V dokumentacijski zbirki je bil poudarek na zbiranju promocijskega gradiva šol (v tem letu 10 arhivskih škatel gradiva), rednem prevzemanju časopisnih člankov s šolsko tematiko (306 člankov v klasični obliki, 268 člankov v elektronski) in dopolnjevanju hemeroteke. Redno zbiramo tudi raziskovalne naloge osnovnošolcev (zgodovinski krožki): v tem letu 77 nalog na temo Šport v domačem kraju.
· Revija »Šolska kronika«
V 800 izvodih smo izdali dve številki revije Šolska kronika 13 oziroma XXXVII. letnika (v seriji Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 2004), vsako na 200 straneh. V njih smo objavili več razprav in prispevkov, spomine in zapise o osebah ter prispevke s pogovora o begunskem šolstvu v slovenski zgodovini. Posebej obširna je rubrika Iz muzejskega dela. V njej smo predstavili delovanje muzeja v letu 2003, sodelovanje na simpoziju šolskih muzejev v Bremnu (2003) in tri šolske muzeje v tujini ter razstavno dejavnost muzeja. V muzeju opravljamo uredniška in tehnična dela za izid posamezne številke revije in skrbimo za projekte sofinanciranja. Revija je zaenkrat vpisana v eno tujo bazo.
·Matej Hriberšek

Položaj klasičnih jezikov po I. svetovni vojni in prizadevanja za ohranitev humanistične izobrazbe

Izvleček
Problematika, ki je spremljala pouk klasičnih jezikov že v Avstroogrski monarhiji, se je nadaljevala tudi po oblikovanju nove države. Takoj, ko so se razmere na področju šolstva malo uredile, so se znova začeli oglašati nasprotniki klasične izobrazbe, ki so ponovno sprožili vprašanja o zmanjšanju ur, namenjenih pouku latinskega in grškega jezika.

V muzeju smo v maju 2004 na vhodno stopnišče postavili v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije (ga. Habič) tudi razstavno vitrino o delovanju študijskih krožkov. V muzeju pa postopoma potekajo tudi priprave na zasnovo postavitve nove stalne razstave, saj je bil prvi del (do 1848) postavljen že leta 1988 ob 90-letnici ustanovitve muzeja in je vsebinsko, tehnično in oblikovno potreben premisleka in ponovne postavitve tematike.
V muzeju dopolnjujemo tudi spletno stran (www.ssolski-muzej.si), posebej s podatki in slikami razstav ter vsebino Šolske kronike. Tudi letos smo v sodelovanju (sofinanciranje MOL) uspeli nadaljevati spletno predstavitev 'Po poti kulturne dediščine šolstva v Ljubljani' (tokrat o okolici mesta) s predstavitvijo šolskih stavb in njihove zgodovine. Ko je Pedagoški muzej iz Santiaga de Compostela v španski Galiciji v tem letu objavil primerjavo spletnih strani šolskih / pedagoških muzejev po svetu (Os museos da educacion en Internet, 2004), je našo predstavitev zelo dobro ocenil, čeprav lahko temu delu dejavnosti posvečamo le malo časa, še manj pa sredstev. Opazna je virtualna predstavitev (poleg nas jo imajo le še trije muzeji, vseh šolskih muzejev pa je bilo predstavljenih 683, od teh 442 v Evropi), verjetno pa tudi vsako leto dopolnjena trijezična informacija o Šolski kroniki in bogato ilustrativno gradivo.
II. Muzejsko pedagoško delo
V prvi polovici leta (do 15. 6.) smo ponovno ponudili šolam pouk v stari učilnici in s tem programom nadaljevali v jeseni. Pri tovrstnem delu sodelujejo z nami tudi zunanji sodelavci (študentje za delo vodič, skrbimo pa še za izpopolnitev vsebin učnih ur. Muzej je v letu 2004 obiskalo dobrih 9.000 ljudi (od tega od januarja do konca avgusta okoli 4.400). Med obiskovalci so v večini osnovnošolci, ki največkrat pridejo v muzej na učno uro v stari učilnici. Po obisku je izstopal oktober s 53 šolskimi skupinami: v vsem letu jih je bilo dobrih 300, od tega 272 z obiskom učne ure. Med obiskovalci je bilo daleč največ osnovnošolcev (skoraj 5.900 ali 64,8%), iz okoli 100 slovenskih osnovnih šol. Obiskalo nas je precej odraslih, tudi kot spremljevalcev skupin (1.902 oz. 20,9%), manj pa študentov in srednješolcev.
Med obiskovalci iz tujine so bili ravnatelji iz hrvaške krapinsko-zagorske županije (26.3.), ter madžarski gostje Gimnazije J. Plečnika in našega Pedagoškega inštituta: ravnatelji, učitelji in raziskovalci Pedagoškega inštituta v Szabolcs - Szatmar-Bereg (17.9.). Njih smo kot prvo skupino v novi prostorih čitalnice pozdravili z nagovorom, ki smo ga pričeli v madžarščini. Občasno pa ponudimo tudi možnost obiska muzeja popoldne (kot npr. 11. 2.; 15. 9., 1. 12. in 9. 12.), a pri sedanjem številu zaposlenih to ni lahko izvedljivo. Med počitniškim tednom smo od 16. do 18. 2. pripravili več kreativnih delavnic za mlade.
Kot dopolnilo tej dejavnosti smo pripravili malo muzejsko trgovino s ponudbo predmetov (peresnice / «puščice«, radirke, peresniki, male šolske tablice in vrečke) in publikacij. Prvi koraki muzejske trgovine so bili dobro sprejeti pri obiskovalcih in s ponudbo nadaljujemo tudi v naslednjem letu.
15. in 22. marca 2004 smo v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo že četrto leto izpeljali kot del stalnega strokovnega izobraževanja pedagoških delavcev seminar 'Od šolske kronike do zgodovine moje šole', pri katerem so kot predavatelji sodelovali trije zaposleni v muzeju in zunanji sodelavci (MŠZŠ, Pedagoški inštitut, Pedagoška fakulteta Maribor, Inštitut za novejšo zgodovino, Zgodovinski arhiv Ptuj ter dve predavateljici s prakso iz osnovne in srednje šole), udeležilo pa se ga je 26 učiteljev z osnovnih in srednjih šol.
Ob 'muzeoforumu' v Cankarjevem domu 24. 5. 2004 smo kot najbližji muzej v delu muzeja gostili kolege muzealce na 'jutranji kavi' pred začetkom srečanja, z namenom da si tudi pogledajo stalno razstavo pri nas, ki ponuja v Ljubljani kot državni prestolnici nemara zaenkrat edini pregled preteklosti na področju Slovenije od najstarejših časov do sodobnosti.
V muzeju sodelujemo z Zvezo prijateljev mladine pri spodbujanju raziskovalne dejavnosti mladih (ocenjevanje nalog, zbiranje in hramba nalog v SŠM) ter smo 27. 3. sodelovali na III. državnem srednješolskem tekmovanju zgodovinarjev. V muzeju smo sodelovali pri razpisu raziskovalne naloge za mlade zgodovinarje osnovnih šol v šolskem letu 2004/2005 na temo 'Tudi to je šolstvo', pri katerem sodelujejo trije zaposleni, vsi s pripravo besedil za uvajalni seminar (15. 10.). Udeležili smo se tudi srečanja ob 50 letnici ZPMS 19. 6. (v sodelovanju z MŠZŠ, dr. S. Gaber), ko so 3 sodelavci za dolgoletno delo na tem projektu prejeli priznanja. Sodelovali smo z Muzejskim društvom Slovenije in Skupnostjo muzejev Slovenije, z Arhivskim društvom Slovenije, Tehniškim muzejem Slovenije, Pokrajinskim arhivom Koper, Andragoškim centrom Slovenije, z Belokranjskim muzejskim društvom, Zgodovinskim društvom Ljubljana in v izvršnem odboru Zveze zgodovinskih društev Slovenije (v mandatu 2002 - 2004).
Precej stikov z drugimi ustanovami smo imeli ob pripravi »jesenskih pogovorov« o šolstvu in muzealstvu v septembru, ki smo ga izpeljali s 26 avtorji prispevkov in dobrim obiskom prireditve. Na tej prireditvi smo odprli nove prostore muzejske čitalnice, se spomnili 20 let delovanja muzeja v prostorih na Plečnikovem trgu (kamor se je preselil leta 1984 po tridesetletnem delovanju na Poljanski cesti 26) in slavili 75 letnico prof. Slavice Pavlič, dolgoletne ravnateljice muzeja in še danes zavzete raziskovalke zgodovine šolstva in dragocene sodelavke muzeja.
Sodelovali smo tudi s Hrvaškim šolskim muzejem (8. 3.) na njihovi predstavitvi revije »Anali za povijest odgoja«, v kateri so tudi štirje članki zaposlenih v muzeju. Na delovnem obisku smo se srečali z muzealci iz Velenja (7.6.) in Mestnega muzeja Ljubljana (14.12) ter kolegi iz slovaškega Muzeja šolstva in pedagogike iz Bratislave (22.10.), ki smo ga obiskali lani, njihovo dejavnost pa občasno predstavljamo tudi v Šolski kroniki.
Sodelavci muzeja so sodelovali pri posredovanju informacij in gradiva s področja delovanja muzeja zainteresiranim uporabnikom (študentje, dijaki, raziskovalci).
Sodelavci muzeja so se tudi izobraževali na področju knjižničarstva (tečaj COBISS – katalogizacija 19. – 23. 4. in 7. - 9. 7., jeseni strokovni izpit), na področju računalništva (tečaj 21. - 24. 6. 2004 je obiskovalo več zaposlenih). V letu 2004 smo - namesto dotedanje, preko telefonskega modema - vzpostavili tudi optično kabelsko povezavo na internet (z Gimnazijo Jožeta Plečnika) in večina zaposlenih je od junija dobilo nove računalnike z razpisom MŠZŠ in s sofinanciranjem muzeja (sredstva iz lastnega dohodka). Poleg udeležbe na 'muzeoforumih' smo se udeležili tudi drugega izobraževanja Skupnosti muzejev Slovenije, mdr. izobraževalne delavnice 'muzeji in mediji' 5. in 6. 4. in projektnega managementa (v decembru). Kar trije zaposleni nadaljujejo podiplomski študij, ki pa ga morajo oblikovati tako, da so letne delovne naloge ustrezno izpeljane.
V muzeju so opravljali delovno prakso tudi študenti etnologije in zgodovine (v muzeju smo jim nudili mentorstvo). Za mentorsko spremljanje pa smo poskrbeli tudi za bibliotekarko – pripravnico, ki je zaposlena od 1. 3. Pri tem smo sodelovali tudi s knjižnico Inštituta za novejšo zgodovino.
IV. Nabava osnovnih sredstev
Z razpisom MŠZŠ smo tako dobili junija 2004 novo računalniško opremo (6 računalnikov) in digitalni fotoaparat, in pri tem smo zamenjali povsem izrabljeno strojno opremo, vendar moramo lastni prispevek zagotoviti z lastnimi prihodki (prodaja revije, publikacij, vstopnine, učna ura), saj za nabavo osnovnih sredstev po letni pogodbi nimamo zagotovljenih namenskih sredstev. To postavko bo tudi zaradi določil zakonodaje s področja kulture potrebno uvrstiti v letno pogodbo muzeja.
Ostala nabava osnovnih sredstev je potekala v sklopu obnove muzeja (čitalniška oprema).
V. Prostorska problematika
V letu 2004 smo intenzivno sodelovali v denacionalizacijskem postopku in za poslovanje cee Pädagogen vor ihren Fehlern und Mangelhaftigkeiten. Auch die Befürworter der humanistischen Bildung gingen entschieden in den Kampf für ihr Bestehen: am 19. Juni 1920 gründete man als Reaktion auf den immer schärferen Widerstand gegen die humanistische Bildung den Verein der Freunde der humanistischen Gymnasien.

Jože Ciperle

Zlate in črne knjige v Slovenskem šolskem muzeju
Golden and Black Books at the Slovenian School Museum

Izvleček
V zgodovinskem razvoju vzgoje je imela kazen, zlasti telesna dolgo časa prevladujoč položaj, medtem ko so bile nagrade in pohvale rede. Tudi v slovenski pedagoški teoriji je o pohvali in graji, nagradi in kazni kot sredstvu vzgajanja in sredstvu motivacije napisanega izredno malo. Nova stremljenja, novi pogledi so se polagoma uveljavili v času prosvetljenstva, ko so tudi v Avstriji vse bolj v ospredje stopale pohvale (nagrade) in so kazni, zlasti telesne, vse bolj opuščali oziroma so jih uporabljali le v izjemnih primerih. Med različnimi oblikami pohval in graj zavzema na Slovenskem posebno mesto vpis v častno (zlato) oziroma sramotno (črno) knjigo, najbogatejšo zbirko (65 zlatih knjig in 5 črnih knjig) teh knjig z imeni najpridnejših in najmalomarnejših učencev pa hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani.

snilcev smo poiskali in posredovali finančno dokumentacijo obnovitvenih del tudi pred desetletjem, kar je zahtevalo posebno zavzeto delo. V dogovoru vseh zainteresiranih strani je prišlo do poravnave in Uršulinski samostan se je kot upravičenec odpovedal 'novim' objektom ob Slovenski in Šubičevi, vrnjeno pa je dobil v naravi stari del samostana (trakt ob cerkvi). Sklep je bil pravnomočen 27. 8. 2004 in za 479,51 m2 prostorov muzeja plačujemo najemnino v višini kot velja za oddajanje prostorov MOL za dejavnost na področju kulture.
S pravnomočnostjo odločbe deluje muzej v delu prostorov v državni lasti (spodnji del, kjer sta tudi novo obnovljeni hodnik in čitalnica) in delno uršulinskih prostorih, za katere pa je bila sklenjena 20 letna najemna pogodba. Ob pridobitvi začasnih depojskih prostorov na Litostrojski cesti v letu 2003 ter ob doslej izpeljanih obnovitvenih delih v muzeju, smo bistveno izboljšali prostore, v katerih delujemo. Obnovo načrtujemo tudi v letu 2005 z dokončanjem etaže v depoju knjižnice (faza projekta je uvrščena v letni državni proračun), kar bo lahko prineslo nove depojske možnosti za knjige, dokumentacijo in arhivsko gradivo. Ob tem pa s predlaganim projektom »stara šola« kot depojsko-razstavno predstavitvijo razvoja šolstva pri nas v kakšni stari šolski stavbi blizu mesta, pričakujemo ob naklonjenosti MŠŠ, tudi dopolnitev našega delovanja.
VI. Kadrovski razvoj
Če je muzej v obdobju med letoma 1951 in 1973 doživel lep razvoj od 2 do 8 zaposlenih, pa je bil poznejši čas manj naklonjen kadrovskemu razvoju muzeja: edino novo delovno mesto imamo od leta 1989. Nato pa kljub rasti zaposlenih v muzejih, kakor razvoju ustanov na področju šolstva ter vsebinskem razvoju dejavnosti muzeja, ostaja število zaposlenih enako kot pred leti. Muzej ima 3 zaposlene v upravi (direktor, računovodstvo, tajništvo), 1 tehničnega sodelavca (konservatorski tehnik – vzdrževalec), 3 kustose (razstavna zbirka muzejskih predmetov, dokumentacija, fototeka, pedagoška dejavnost) in 2 v knjižnici (višja knjiž. referentka, bibliotekarka).
V muzeju deluje tako devet zaposlenih, za vrsto tehničnih del (čiščenje imamo urejeno s pogodbo s firmo Total system d.o.o.), za oblikovanje razstav in vodenje po razstavah v muzeju pa sodelujemo z zunanjimi izvajalci. Tako rešujemo posebej vodstva po muzeju in pouk v stari učilnici, pa tudi selitvena, tehnična in oblikovalska dela ob razstavah in drugem delu v muzeju. Za normalen razvoj in delovanje nacionalnega muzeja za šolstvo bi muzej že zadnjih nekaj let potreboval vsaj še enega kustosa in enega muzejskega tehnika, saj so predvsem terensko delo z zbiranjem in popisovanjem gradiva ter dokumentiranjem (slovenskega šolstva tako v Sloveniji kot zamejstvu in drugod v tujini) pa tudi stiki z javnostjo, skrb za arhivsko zbirko ter pedagoške dejavnosti, bistveno prešibko zastopani.
VII. Izdajateljska dejavnost muzeja
1. Šolska kronika – Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje,
glasilo Slovenskega šolskega muzeja
13/XXXVII/ Ljubljana 2004,
št. 1, str. 1-200 in št. 2, 2 str. 201-400
Odgovorni urednik mag. Stane Okoliš, sodelovanje pri tehničnem uredništvu Mateja
Ribarič, odgovorna oseba izdajatelja mag. Branko Šuštar.
2. Učitelj naj bo, razstava ob 130-letnici učiteljišča v Kopru in ljubiteljsko zbirateljstvo o šolstvu na Primorskem, razstavni katalog – zloženka, št. 82, SŠM, Ljubljana 2004. Avtorja: Mirjana Kontestabile Rovis, Janez Janežič; uredil mag. Stane Okoliš.
VIII. Iz zapisov o muzeju v periodičnem tisku
- Meta Ornik, Ko stara šola novo tepe, v: Pil, 13. 1. 2004, str. 22- 23.
- Tina Zgonik, Beg v neznano, v: Delo, 5. 1. 2004.
- Publikacije Šolskega muzeja, v: Delo, 11. 2. 2004, str. 19.
- Šolska kronika, v: Šolski razgledi, 21. 2. 2004, št. 4, str. 10
- Zgodbe ne moreš iz žakla zvrnit, v: Deloskop, 19. 4. 2004, str. 22.
- Kakovostna igrača, v: Šolski razgledi, 5. 6. 2004, št. 11, str. 2.
- Izidor Volf, V šolskem muzeju, v: Dolenjski list, 10. 6. 2004, št. 23, str.19.
- Nazaj le stari samostan, v: Delo, 23. 7. 2004, str. 7.
- Učna ura lepopisja, v: Delo, 15. 9. 2004
- Lepopisje nekoč obvezen predmet, v: Večer, 21. 9. 2004, str. 12.
- Slomška razglasili za zavetnika učiteljev, v: Delo, 27. 9. 2004, str. 5.
- Nova čitalnica v šolskem muzeju, v: Delo, 23. 9. 2004, str. 6.
- Nova čitalnica, v: Šolski razgledi, 2. 10. 2004, št. 15, str. 2.
- Saša Bojc, Zanimati bi morale tudi odrasle, v: Delo, 27. 5. 2004, str. 12.
- Dobra igrača, v: Deloskop, 25. 5. 2004, str. 11.
- Mladen Tancer, Šolska kronika 12/2003, v: Sodobna pedagogika, 2004, št. 5, str. 214.
- Nadja Terčon, Šolska kronika 11. zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje - XXXV. Glasilo Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana. Ljubljana, Slovenski šolski muzej, 2002: št. 1/2002, str. 1- 197; št. 2/2002 - Ostankov zbornik, str. 198- 408, v: Annales, št. 13, 2003, 1, str. 210- 213.
- Monika Kokalj Kočevar, Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje - XXXV, v: Zgodovinski časopis, 2003, št. 3- 4, letnik 57, str. 519- 521.
IX. Bibliografija sodelavcev muzeja
Marjetka Balkovec Debevec
- O šolski kazni na pedagoškem tečaju med drugo svetovno vojno, v: Šolska
kronika 12/XXXVI/2003, št. 2, str. 257-273.
- Ob razstavi Gradnja babilonskega stolpa (Grad Eggenberg, Gradec, Avstrija,
5. april - 5. oktober 2003), v: Šolska kronika 13/XXXVII/2004, št. 1, str. 176-179.
- Jesenski pogovori ob jubilejih v Slovenskem šolskem muzeju, v: Šolska kronika
13/XXXVII/2004, št. 2, str. 371-372.
- Gostujoča razstava Muzeja novejše zgodovine Celje Dobra igrača v Slovenskem šolskem muzeju, od 25. maja 2004 do 3. novembra 2004, v: Šolska kronika 13/XXXVII/2004, št. 2, str. 378-379.
- Ob predstavitvi knjige belokranjskih folklornih pripovedi – Zgodbe ne moreš iz
žakla zvrnit, Slovenski šolski muzej, 19. aprila 2004, v: Šolska kronika 13/XXXVII/2004, št. 2, str. 387-388.
- Anali za povjest odgoja, Vol. 2, Školstvo u XX. stolječu, v: Šolska kronika 13/XXXVII/2004, št. 2, str. 391-392. (poročilo o knjigi).
- Marija Barbara Soko, Rafael Krvina: 110 let šolstva na Vrhu Sv. Treh Kraljev, v: Šolska kronika 13/XXXVII/2chwarzen Bücher. Sie bezeugen, dass wenigstens seit Ende des 18. Jahrhunderts Belohnung und Tadel auch in der slowenischen Pädagogik ein wichtiges Erziehungsmittel waren und dass sich die Kriterien, nach denen sie angewendet wurden, mit der Zeit veränderten.

Ana Skerlovnik Štrancar

Od krede in table do računalnika in interneta

Izvleček
Prispevek predstavlja podrobnosti o učnih pripomočkih, ki so spreminjali šolski vsakdanjik v drugi polovici 20. stoletja v porajajočem se mestu Nova Gorica in v osrednji mestni Osnovni šoli Milojke Štrukelj.

Danica Lorber

Prazniki zbudite se!

Izvleček
Prispevek je povzetek raziskovalne naloge, ki je nastala ob 100-letnici stavbe OŠ Majšperk. Zgodovino majšperške šole obravnava v luči šolskih praznikov, ki so se v zadnjih sto letih zaradi državno-političnih in ideoloških sprememb pogosto menjavali in spreminjali. Vsaka nova država in nov politični sistem je v šolo prinesel tudi nove praznike.

Zvonko Perat

Zgodba »Zgodovine pedagoške kulture v antični dobi«
Izvleček
Članek nas seznanja z knjigo, ki je skoraj 60 let ležala nenatisnjena in je že kot taka pričevalka prvih let po 2. svetovni vojni. Članku je dodana oznaka knjige dr. Aleša Ušeničnika iz leta 1946. Glede na to oznako pa smo skušali prikazati s pomočjo do takrat že objavljenih Ozvaldovih del, da to delo ni moglo nastati drugačno, kot je bilo napisano v letih groze 1941 - 1945 .

Andrej Koren

K tradiciji slovenskega ravnateljevanja – ob desetletnici Šole za ravnatelje 1995-2005
The tradition of the head teacher's profession in Slovenia on the 10th anniversary of the Head Teacher Leadership School 1995-2005

Izvleček
Članek opisuje zgodovino izobraževanja ravnateljev v Sloveniji od leta 1995. Pri tem se ne omeji na kronološki pregled dejavnosti javnega zavoda Šole za ravnatelje, ampak razpravlja o prenosu znanja s področja vodenja v globalnem svetu in dejavnikih, ki vplivajo na usposabljanje in znanje ravnateljev. Predstavljeno je razmišljanje o posebnostih vodenja šol v Sloveniji in tradiciji, ki se je oblikovala na tem področju. Predstavi oblike izobraževanja, uvedbo ravnateljskega izpita in razvoj javnega zavoda Šole za ravnatelje. Pregled usposabljanja ravnateljev, mreže šol, publikacije, mednarodni projekti in razvoj podiplomskega študija so povezani z analizo pristopov k učenju za vodenje.

.

Slavica Pavlič

Jubileji šol v letu 2006
Izvleček
S kratkimi opozorili na jubileje šol nadaljujemo v naši reviji z vsakolet; Razstavna dejavnost
Tudi v letu 2004 smo nadaljevali z dopolnjevanjem naše stalne razstave Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, saj je ta razstavni projekt podprlo Ministrstvo za kulturo. V letošnjem letu smo tako razstavo dopolnili z:
- maketo III. državne realne gimnazije v Ljubljani / Gimnazije Bežigrad, arh. E. Navinšek 1937 (v merilu 1:100 izdelal B. Volk),
- maketo stare učilnice - razred na Državni trgovski akademiji 1934 (izdelal M. Javoršek) in
- figuro dečka v šolski klopi (akad. kiparka mag. A. Vidrgar).
S to figuro smo sklenili ambientalno predstavitev pogleda v učilnico okoli leta 1900, ki smo jo načrtovali konec leta 2001 in nato realizirali postopoma v naslednjih letih: 2002 figuro učiteljice, 2003 klečečega, kaznovanega dečka in deklice pred tablo in 2004 še muzejsko figuro dečka v klopi. Stalna razstava je za čas okoli 1900 s tem dobila poudarek pogleda na »živo realnost preteklosti«, muzej pa primerek razstavnega ambienta, ki ga v taki obliki lahko srečamo le pri nas.
Zaradi obnove zgornjega hodnika smo celotno razstavo med letoma 1848 in 1991 začasno umaknili in v avgustu vrnili v obnovljen hodnik, kar je zahtevalo veliko dela z organizacijo in izvedbo. Pri tem je bilo potrebno za nekatere postavitve poiskati ustreznejše tehnične rešitve. Kot del stalne razstave smo z razstavnimi predmeti opremili tudi historične omare v zgornji in spodnji učilnici.
Do začetka novembra je bila v avli muzeja na ogled naša lanska razstava o šolskih nagradah in kaznih »Stara šola novo tepe« (19. 11. 2003 – 10. 11. 2004), ki smo jo sklenili s pogovorom 10. novembra o sodobnih problemih šole, o disciplini, nasilju in otrokovih pravicah, na kateri so sodelovali pedagoški teoretiki in praktiki. Razstava je gostovala tudi na OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki (17. 11. 2004 - 5. 1. 2005).
Letošnja občasna razstava je zastavljena kot tridelni projekt. 25. maja smo odprli prvi del: kot gostujočo razstavo »Dobra igrača« Muzeja novejše zgodovine Celje (avtorica Bronica Gologranc Zakonjšek) in ji dodali spremljevalne prireditve (predavanje dr. L. Marjanovič Umek o ustvarjalnem svetu igrač, ustvarjalni delavnici za otroke akad. kiparki Polona Demšar in mag. Alenka Vidrgar). Drugi del razstavnega pr