ŠOLSKA KRONIKA 2003/2
Cena brez DDV: 1.382,49 SIT (5,77 EUR)
Stopnja DDV: 8,50%
Cena z DDV: 1.500,00 SIT (6,26 EUR)
 | |
ŠOLSKA KRONIKA - ZBORNIK ZA ZGODOVINO ŠOLSTVA IN VZGOJE
GLASILO SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA MUZEJA, LJUBLJANA
Uredniški odbor: Marjetka Balkovec Debevec, dr. Teodor Domej (Avstrija ), dr. Darko Friš, Ksenija Guzej, Tatjana Hojan (lektorica), dr. Zdenko Medveš, mag. Stane Okoliš (odgovorni urednik ), Slavica Pavlič, dr. Mojca Peček Čuk, dr. Leopoldina Plut Pregelj (ZDA), Mateja Ribarič (tehnična urednica ), mag. Branko Šuštar (odgovorna oseba izdajatelja), mag. Mladen Tancer, dr. Andrej Vovko.
Članke je recenziral uredniški odbor. Za znanstveno vsebino člankov odgovarjajo avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. © Slovenski šolski muzej Redakcija te številke je bila zaključena 15. 12. 2003. Translation: Veronika Pušnik (angleščina / English),
Marinka Krenker (nemščina / German)
Lektoriranje: Murray Bales (angleščina / English)
Vnos besedil : Maja Košćak, Ksenija Guzej
UDK : Martin Grum Uredništvo in uprava : Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1,
SI-1000 Ljubljana, Slovenija;
telefon, fax : ++386 01 25 13 024
e-pošta: solski.muzej@guest.arnes.si
www.ssolski-muzej.si
Transakcijski račun: 01100-6030720893 Sofinancira /: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport R Slovenije
Izdajatelj : Slovenski šolski muzej / Slovenian School Museum
Oblikovanje naslovnice: Sloway
Oblikovanje in računalniški prelom : Uroš Čuden, Medit d.o.o.
Tisk: Littera picta d.o.o., Ljubljana, 2003
Naklada: 800 izvodov
Revija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 43, z dne 14. 2. 2002.
ŠOLSKA KRONIKA
ZBORNIK ZA ZGODOVINO ŠOLSTVA IN VZGOJE
Glasilo Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana
Leto 2003 - številka 2
Letnik 12 - XXXVI
VSEBINA ZBORNIK OB RAZSTAVI “STARA ŠOLA NOVO TEPE” / Z odprtja razstave o šolskih nagradah in kaznih “Stara šola novo tepe: od strahu božjega do otrokovih pravic” v Slovenskem šolskem muzeju, 19. 11. 2003
ČLANKI IN RAZPRAVE
Stane Okoliš: Šolske kazni ob uvajanju obvezne osnovne šole na Slovenskem
Tatjana Hojan: Kako so naši pedagoški časopisi pisali o šolskih kaznih Branko Šuštar: S šibo je v šoli križ. List 'Slovenski učitelj' o šolskih kaznih in nagradah v začetku 20. stoletja
Marjetka Balkovec Debevec: O šolski kazni na pedagoškem tečaju med drugo svetovno vojno France Strmčnik: Zgodovinski oris razumevanja in pomena pedagoške kazni
Monika Govekar-Okoliš: Zakonsko predpisane šolske kazni v gimnazijah na Slovenskem (1849-1914)
Iris Ucman: Kazen v sodobni osnovni šoli
Ludvik Mihelič: Vzgojni ukrepi v srednji šoli danes
Jana Kalin: Učitelj med heteronomno in avtonomno moralnostjo učenca
Robi Kroflič: O pedagoški vrednosti kazni
SPOMINI NA ŠOLO
Jurij Lovrenc Mrak: Spomini na kaznovanje v šoli
DROBTINICE IZ ŠOLSKE PRETEKLOSTI
Šolske kazni in nagrade v slovenskih pedagoških revijah (Tatjana Hojan)
Navodila avtorjem
Seznam sodelavcev Stane Okoliš
Šolske kazni ob uvajanju obvezne osnovne šole na Slovenskem Izvleček
Ker se je Felbigerjeva osnovnošolska reforma, s katero je razsvetljena absolutistična oblast vzpostavila centralno voden šolski sistem, začela pri učiteljih in zlasti pri vprašanju njihove izobrazbe, je tudi obravnava kazni v šolskih predpisih povezana predvsem z navodili učiteljem za delo z mladostniki in z opisom njihovih razvojnih lastnosti. V Metodni knjigi (Methodenbuch 1775), ki je poleg dopolnila temeljnemu načrtu reforme (Splošna šolska naredba 1774), tudi obsežen priročnik za vsakdanje delo učiteljev, so izčrpna navodila o tem, kaj učitelj v šoli sme in kaj ne sme kaznovati, katere kazni so dovoljene in katere niso dovoljene, kdaj se sme in kdaj se ne sme kaznovati ... Pri vsem tem pa je osnovno vodilo vzgoje v šoli zajeto v načelu, da je "strah božji začetek vse modrosti.”
Tatjana Hojan
Kako so naši pedagoški časopisi pisali o šolskih kaznih Izvleček
Prispevek opisuje, kaj so o šolskih kaznih pisali naši pedagoški listi (Šolski prijatelj, Slovenski učitelj, Učiteljski tovariš, Drobtinice, Popotnik) Večina je pred letom 1870 zagovarjala telesno kazen v šolah kot najbolj učinkovito vzgojno sredstvo. V Slovenskem učitelju (1872-1877) je o šolskih kaznih največ pisal urednik Ivan Lapajne. On in drugi avtorji sestavkov so bili večinoma proti telesni kazni in jo zagovarjali le kot zadnjo možnost, če vse druge kazni niso učinkovite.
V Popotniku (1880-1949) obravnavani članki o šolskih kaznih so do leta 1910 večinoma zagovarjali telesno kazen, vendar so bili nekateri pedagogi mnenja, da je dobri učitelji ne potrebujejo. Po letu 1910 so se zavzemali za sodelovanje učencev, ki sami oblikujejo disciplinska pravila in tako sodelujejo tudi pri kaznovanju.
Branko Šuštar
S šibo je v šoli križ. List 'Slovenski učitelj' o šolskih kaznih in nagradah v začetku 20. stoletja Izvleček
Stališčem katoliško usmerjenega učiteljstva lahko sledimo po pisanju lista »Slovenski učitelj« (1899-1944) in z društvenim delovanjem učiteljske Slomške zveze. Posebej so o tem pisali 1909, v letih prve svetovne vojne, pa tudi v 30. letih 20. stoletja in posebej leta 1939/40. Odnos katoliških pedagogov do šolskih kazni ne moremo poenostaviti z duhom priljubljenega pregovora, da »šiba novo mašo poje«. Nasprotno. Kritičnost do šibe v šoli, previdnost učiteljev pri kaznovanju, povsem neprimerna kazen klečaja pri verouku ter zavzemanje za vzgojo z osebnostjo vzgojitelja, ki ga krasi ljubezen do otrok, utemeljena tudi v Kristusovem nauku, so značilnosti pisanja lista. In pri nagradah zadržanost. Ob tem pa upošteva list šolsko realnost tudi s telesno kaznijo (sicer že 1870 prepovedano), ki pa tudi kot skrajni ukrep pomeni neuspeh vzgojitelja.
Marjetka Balkovec Debevec
O šolski kazni na pedagoškem tečaju med drugo svetovno vojno Izvleček
Slovenski šolski muzej hrani nekaj dragocenega arhiva o šolstvu med drugo svetovno vojno, tako tudi o pedagoških tečajih za nadomestno učiteljstvo na osvobojenem ozemlju. Med arhivskim gradivom iz drugega pedagoškega tečaja v Dobličah v Beli krajini je ohranjenih tudi 31 spisov z naslovom »Vpliv šolske kazni«, ki jim v pričujočem članku namenjamo posebno pozornost. Prispevek prinaša analizo in povzetek razmišljanj o šolskih kaznih, napisanih v letu 1944 – v enem od pomembnih, prelomnih obdobij, ko so nastajali novi temelji za nadaljnji povojni razvoj vzgoje in izobraževanja. Po pregledu vseh spisov lahko strnemo, da je bila v šoli v desetletju pred drugo svetovno vojno velikokrat uporabljena telesna kazen in različne sramotilne kazni. Bodoče učiteljice in učitelji pa so pri svojem nadaljnjem delu želeli biti predvsem pravični, v upanju, da bodo pri vzgoji največ dosegli z lepo besedo.
France Strmčnik
Zgodovinski oris razumevanja in pomena pedagoške kazni Izvleček
Oris zgodovine kaznovanja dokazuje, kako trdovratno je bilo osvobajanje otrok pred krutim kaznovanjem in da je imelo to osvobajanje ciklični značaj: vzponom so sledili padci, tem pa spet vzponi. Obstaja več znamenj, da se današnji razvojni ciklus ponovno obrača navzdol.
Monika Govekar - Okoliš
Zakonsko predpisane šolske kazni v gimnazijah na Slovenskem v letih 1849-1914 Izvleček
V prispevku so analizirani zakonsko določeni disciplinski predpisi, ki so veljali za gimnazijo v letih od 1849-1914 na Slovenskem. Posebej so opisane formalno določene šolske kazni v gimnaziji in njihov pomen. Ugotavljamo, da je zakonodajalec pripisoval večji pomen vzgoji z neposrednim discipliniranjem gimnazijcev, saj se je z leti po disciplinskih predpisih krepila formalna disciplina in nadzor v šoli in zunaj nje. Prikazane pa so tudi zahteve in predlogi posameznih strokovnjakov (Tumlirza, Strouhala, Foersterja, Ozvalda) po spremembi vzgoje in šolskih kazni v gimnaziji, ki so bili vedno bolj v ospredju na prelomu 19. v 20. stoletje, kar je izzvalo po letu 1908 tudi srednješolsko reformo v takratni Avstriji.
Iris Ucman
Kazen v sodobni osnovni šoli
Izvleček
Discipliniranje in kaznovanje sta v osnovni šoli vsakdanja procesa, ki od učiteljev zahtevata veliko časa in energije. Učitelji bi morali težiti k temu, da v prvi vrsti vplivajo na moralno in socialno zrelost učencev, na njihovo zavest in razumsko sprejemanje pravil, ki veljajo tako v šolskem kot v družbenem prostoru. Ne bi se smeli zadovoljiti samo s spreminjanjem vedenja, katerega dosežejo s kaznovanjem, kajti tako vedenje nam ne zagotavlja, da je učenec razumel pravila in da v bodoče ne bo ponavljal kršitev. Učitelj se ne sme osredotočiti samo na eno vrsto kaznovanja in jo uporabljati kot recept za vse dogodke in učence. Kazen v osnovnih šolah se je spremenila v smislu bolj humanega in manj represivnega pristopa k učencu. Ludvik Mihelič
Vzgojni ukrepi v srednji šoli danes Izvleček
Prispevek poskuša osvetliti trenutno problematiko oz. stanje na področju vzgojnih ukrepov (kazni) v srednji šoli. Prikaz izhaja iz obstoječe šolske zakonodaje sprejete leta 1996. Na podlagi svežnja t.i. ”šolskih zakonov” je bil v naslednjem letu izdelan podzakonski predpis Pravilnik o šolskem redu za gimnazije, poklicne, srednje tehniške in strokovne šole (1997, s popravkom 1998). Prispevek predstavi danes veljavni Pravilnik in ga poskuša ovrednotiti v luči vsakdanje šolske prakse. Ob tem želi poudariti dobre strani, na drugi strani pa opozoriti na nekatere pomanjkljivosti in hibe ter morebitne potrebne spremembe. Nato predstavi še interni hišni red Ekonomske šole v Ljubljani.
Da bi bil vpogled v današnje stanje kršitev predpisov in posledično izrekanja sankcij dijakom bolj objektiven, je pisec opravil kratko anketo med sodelavci in dijaki 4. letnika ekonomske gimnazije. Pridobljeni odgovori so na kratko predstavljeni in razčlenjeni.
Jana Kalin
Učitelj med heteronomno in avtonomno moralnostjo učenca Izvleček
Moralni razvoj posameznika naj bi potekal od heteronomne k avtonomni moralnosti. Odraslo, zrelo osebo med drugim označuje sistem ponotranjenih etičnih principov in vrednot, ki določajo posameznikovo ravnanje in vedenje. Etičnost človekovega delovanja je določena z njegovo avtonomnostjo, povezanostjo z drugimi in samopreseganjem. Vloga učitelja, vzgojitelja je oblikovanje takih razmer, v katerih bo mlad človek lahko v skladu s svojimi individualnimi značilnostmi in razvojno stopnjo gradil svojo osebnostno in moralno zrelost. Kot ustrezne metode moralnega oblikovanja opredeljujemo tiste, ki temeljijo na razpravi, analizi, izmenjavi argumentov in mnenj, ki temeljijo na aktivnosti učencev, na povezovanju teorije in življenja, delitvi izkustev in pogovoru, vživljanju v različne položaje in osebe. Ob vsem tem pa je najpomembnejše spoštovanje mladega človeka, njegove osebnosti, izkušenj, stališč in vrednot.
Robi Kroflič
O pedagoški vrednosti kazni Izvleček
Ker tako na kazen kot na problem discipliniranja in omejevanja otroka gledam najprej s perspektive otrokovega doživljanja, zagovarjam trditev, da se v vzgoji za oblikovanje samostojne, kritične, odgovorne in etično občutljive osebnosti tem neprijetnim vzgojnim ukrepom ne moremo izogniti, niti jim ne smemo vnaprej odreči možnost pozitivnih pedagoških učinkov. Celoten spekter vzgojno-teoretskih vprašanj, vključujoč vprašanja kaznovanja, moramo utemeljevati na spoznanjih sodobnih etičnih teorij in razvojne psihologije, v dodatno pomoč pa nam je danes tudi odločitev za brezpogojno upoštevanje človekovih in otrokovih pravic. Pri razmisleku o mejah dopustnega pedagoškega ravnanja je logika prava na prvem mestu, pri iskanju uspešnih pedagoških rešitev v okvirih pravno dopustnega ravnanja pa mora ostati na prvem mestu naveza pedagoške teorije in etike ter razvojne psihologije.
Jurij Lovrenc Mrak
Spomini na kaznovanje v šoli Izvleček
Prispevek obuja spomine na kazni v šoli. Avtor loči telesno kazen od duševnega nasilja v šoli (sramotenje, verbalno kaznovanje). Delo zajema tako avtorjeva osebna doživetja kot tudi pripovedi, ki jih je slišal od drugih, in segajo vse tja do obdobja pred prvo svetovno vojno.
|
