“Pedagogika” dr. Ivana Ahčina - doslej nepoznano delo slovenske povojne pedagoške misli

Izvleček
Jeseni 2001 je bil v prodajnem prostoru Slovenskega bibliofilskega društva v Ljubljani po naključju najden (v trde platnice) vezan tipkopis dr. Ivana Ahčina, z naslovom “Pedagogika” in letnico 1945-1947. Gre za študijsko gradivo za študente teologije, ki so po 2. svetovni vojni emigrirali v Italijo in tam nadaljevali študij. Ker Ahčin doslej ni bil poznan kot pedagoški pisec, ampak bolj kot eden vodilnih akterjev slovenskega katoliškega političnega gibanja, so v prvem delu prispevka predstavljena idejna razhajanja znotraj tabora katoliških intelektualcev med obema vojnama. Ahčina je mogoče umestiti v tabor “bojevitega katolicizma”, ki je dosledno sledil načelom “Katoliške akcije”, razglašenim v papeški okrožnici Quadragesimo anno iz leta 1931. V drugem delu članka so predstavljeni tisti deli njegove “Pedagogike”, ki ilustrirajo njegovo protikomunistično naravnanost.

Ernesta Drole*

Italijanska šolska stavbna dediščina med obema vojnama na severnem Primorskem

Izvleček
Članek obravnava šolsko stavno dediščino, ki je nastala v času italijanske oblasti med obema vojnama na območju, ki ga pokriva Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije-OE Nova Gorica. So pomembna stavbna dediščina, ne samo zaradi svoje arhitekture, pač pa tudi zaradi svoje raznarodovalne vloge v obdobju fašizma na Primorskem. Članek je nastal na podlagi topografije šolske stavbne dediščine, ki smo jo naredili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije-OE Nova Gorica, virov v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici - fondi Tolminsko šolsko nadzorništvo in Državni tehnični urad Trst in na podlagi dokumentacije osnovnih šol, ki jo hrani Slovenski šolski muzej.

Božo Otorepec*

Kamniški šolmošter Ulrik (1296-1312)

Izvleček
Avtor predstavlja podatke iz življenja duhovnika in učitelja Ulrika, župnika v Gorjah, pozneje župnika v Kamniku in arhidiakona Kranjske in Marke. Ulrik se v virih omenja kot “schuelmaister”, “scolasticus Stainensis” in “magistro”, ki je zaradi zveste službe in “litteraum scientiam” 1311 dobil faro v Kamniku. Njegov edini ohranjen pečat na listini iz 1297 predstavlja izstavitelja sedečega na nekakšni klopi s koničasto kapo na glavi, ki v rokah drži odprto knjigo. Ta njegova podoba učitelja s knjigo v roki je ena od najstarejših takih upodobitev na Slovenskem. (ur.)

Veronika Bartolj*

Zaprašena metodika pouka fizike
Franca Hauptmanna

Izvleček
Skozi vse delo veje Hauptmanova zamisel, da bi otroke urili v razmišljanju in sklepanju. Za tisti čas je to zelo revolucionarna zamisel, saj so takrat potrebovali le faktografsko znanje - kar pomeni učenje na pamet…
Vse zakonitosti je potrebno čimbolj podkrepiti s primeri iz vsakdanjega življenja. Fizike ne smemo zapirati v laboratorije. Včasih se tako ukvarjamo z razlago delov, da pozabimo na celoto oziroma na bistvo. Fizika je in mora ostati znanost o naravi…

Tatjana Hojan*

Josip Marn in Učiteljski tovariš

Izvleček
Josip Marn je objavljal prispevke v Učiteljskem tovarišu od leta 1863 pa do smrti leta 1893. Bil je eden glavnih sodelavcev te revije in enako dobro sodeloval z vsemi tremi uredniki v tem obdobju. Najpomembnejša je bila njegova razprava v številnih nadaljevanjih pod imenom Jezičnik, ki je obravnavala poleg jezikoslovnih zadev tudi podrobno delo naših pesnikov in pisateljev.

Slavica Pavlič*

Jubileji šol v letu 2004

Izvleček
S kratkimi opozorili na jubileje šol nadaljuje naša revija predstavitve visokih obletnic šol zbranih po podatkih v “šolskih mapah” v dokumentacijski zbirki Slovenskega šolskega muzeja ter spodbuja šole k praznovanju in raziskovanju svoje preteklosti.