Tomaž Pavlin*

France Ostanek in sokolstvo

Izvleček
Pisati podrobneje o sokolskem delovanju Franceta Ostanka je zaradi pomanjkanja virov oteženo, zato smo v članku kratko predstavili sokolstvo in umestili delovanje Franceta Ostanka.

Andrej Vovko*

Iz delovanja Franceta Ostanka v Družbi sv. Cirila in Metoda

Izvleček
Del bogatega življenja Franceta Ostanka je bil posvečen tudi šolski narodno-obrambni zasebni organizaciji Družbi sv. Cirila in Metoda. V članku sta predstavljeni dve temeljni plati tega delovanja v drugi polovici 30. in drugi polovici štiridesetih let 20. stoletja: organizacijska in publicistična. Tako za eno kot za drugo je značilno, da se France Ostanek v njiju javno skoraj ne pojavlja, če pa se, potem samo z začetnicama O.F.

Ljiljana Šuštar*

Dejavnost Franceta Ostanka v Sindikatu prosvetnih delavcev med letoma 1945 in 1949

Izvleček
Prispevek predstavlja na podlagi arhivskega gradiva (v Arhivu RS) in pedagoškega tiska (list Popotnik s sindikalno prilogo Prosvetni delavec) sindikalno aktivnost Franceta Ostanka v republiškem vodstvu sindikalne organizacije prosvetnih delavcev v letih 1945-1949 (prizadevanja za ideološko in strokovno vzgojo ter reševanje ekonomsko-socialnega varstva učiteljev). Arhivsko gradivo kaže tudi na še drugi dve interesni področji Franceta Ostanka v tem času: pedagoški tisk in muzealstvo (šolski muzej).

Suzana Felicijan Bratož*

France Ostanek kot referent za manjšinsko šolstvo pri Ministrstvu za prosveto LRS in kot poverjenik za prosveto in kulturo pri Oblastnem ljudskem odboru Ljubljana

Izvleček
Avtorica opisuje na podlagi gradiva, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, delovanje Franceta Ostanka v petletnem obdobju po drugi svetovni vojni. V prvem delu prispevka je prikazano njegovo delo referenta za manjšinsko šolstvo na Ministrstvu za prosveto LRS, v drugem delu pa organizacijska struktura, naloge in delo poverjeništva in poverjenika za prosveto in kulturo Franceta Ostanka na Oblastnem ljudskem odboru Ljubljana.

Lilijana Trampuž*

Ostanek in raziskovanje slovensko-hrvaške meje v Istri

Izvleček
Prispevek prinaša v prvem delu pregled vsebine elaborata Franceta Ostanka Slovensko-hrvatska jezikovna meja v Istri. V njej je avtor predstavil najprej dosežke raziskovalcev o razmejitvi od Kozlerja dalje. Nato piše o razlikovanju med jezikovno in narodnostno mejo ter vzrokih zanj. Posebej omenja pregled razvoja šolstva v obmejnih krajih, saj so mu šole, glede na učni jezik, najtrdnejši dokaz o narodnosti. Ostanek prinaša še gradivo ljudskih štetij od 1880 do 1956, časopisna poročila iz krajev ob meji, pregled naročnikov na tisk in članstva v knjižnih družbah.
V drugem delu so predstavljeni nekateri poudarki iz prispevkov avtorjev, ki so v tem desetletju od izida Ostankovega elaborata, pisali o meji: Bogo Grafenauer, Leon Marin, Gregor Velkaverh, Zdenko Čepič, Darko Darovec.

Jože Ciperle*

France Ostanek in metodološka razmišljanja o pisanju zgodovine osnovnega šolstva

Izvleček
Prispevek obravnava razmišljanja Franceta Ostanka o metodiki pisanja šolsko-zgodovinskih razprav. France Ostanek o tej tematiki ni objavil posebnega sestavka, vendar je mogoče iz njegovih razprav o nastanku in razvoju nekaterih osnovnih šol na Slovenskem (npr. glavne šole v Celju in šolske kronike v Vidmu ob Ščavnici), predvsem pa iz dolgoletnih pogovorov avtorja z njim le izluščiti njegove osnovne poglede na to temo.

Stane Okoliš*

Vloga Franceta Ostanka pri evidentiranju in zbiranju gradiva o zgodovini šolstva na Slovenskem v tujih arhivih

Izvleček
Pri svojem delu v Slovenskem šolskem muzeju se je ravnatelj France Ostanek konec petdesetih let 20. stoletja vse bolj zavedal pomembne naloge muzeja na področju zgodovinopisja o šolstvu in pedagogiki na Slovenskem. Ker Slovenci takrat nismo imeli celovitega pregleda šolske zgodovine, je začel z načrtnim in sistematičnim zbiranjem gradiva iz šolske preteklosti na Slovenskem. Deset let, od 1957 do 1966, je neprekinjeno, vsaj enkrat na leto, po več dni delal v arhivih v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Pomembno delo je opravil zlasti v graškem deželnem in dunajskem upravnem arhivu, kjer je za obdobje pred prvo svetovno vojno tudi največ arhivskega gradiva, ki je pomembno za zgodovino šolstva na Slovenskem. Z evidentiranim in zbranim gradivom je odločilno pripomogel k pisanju Zgodovine šolstva in pedagogike na Slovenskem, ki jo je v letih od 1963 do 1966 izdal dr. Vlado Schmidt. Z delom v tujih arhivih je za slovensko šolsko zgodovinopisje opravil pionirsko nalogo.

Štefka Batinić*

Sodelovanje Slovenskega in Hrvaškega šolskega muzeja med ravnateljevanjem Franceta Ostanka**

Izvleček
Avtorica v svojem prispevku predstavlja oblike in sadove sodelovanja Hrvaškega in Slovenskega šolskega muzeja od začetkov petdesetih do začetkov sedemdesetih let. V tem obdobju opozarja predvsem na iniciative tedanjega ravnatelja Slovenskega šolskega muzeja Franceta Ostanka.

Branko Šuštar*

Sodelovanje Franceta Ostanka s Pedagoškim muzejem v Beogradu

Izvleček
Ostanek je vplival v letih 1960-62 na sprejem skupnega koncepta delovanja šolskih muzejev in z oblikovanjem Slovenskega šolskega muzeja kot kulturne ustanove usmerjene v zgodovino šolstva vplival tudi na koncept in tematsko strukturo Pedagoškega muzeja v Beogradu; pri tem je sodeloval posebej z B. Aksentijevićem. Pri jugoslovanski zvezi muzejev so šolski / pedagoški muzeji (Beograd, Ljubljana, Zagreb) oblikovali Sekcijo šolskih muzejev (Ostanek ji je predsedoval 1962-65), sodelovali pri pripravi razstav (npr. Komensky, Rousseau, Pestalozzi) ter pričeli 1964 izdajati skupni Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete; v uredništvu je sodeloval Ostanek dobrih 10 let. Še leta 1990 je srbski list “Pedagoški pregled” visoko ocenil Ostankovo kulturno in šolsko delovanje.

Ciril Merčun*

Spomini na prijatelja Franceta Ostanka v prvih letih mojega učiteljevanja

Izvleček
Ciril Merčun (roj. 1909) je kot mlad učitelj služboval od 1930 na šoli v Pečah, Ostanek pa je tedaj vodil šolo v Vodicah (do 1935). Tedaj so se učitelji okraja Kamnik srečevali na mesečnih učiteljskih konferencah. Tam je bil Ostanek opazen že zaradi zunanjosti, posebno pozornost pa je vzbujal z zanimivo razpravo o pedagoško-strokovnem delu ter pustil vtis razgledanega človeka, predanega šolstvu in mladini z dušo in srcem, zavednega Slovenca, zavzetega za šolsko in zunajšolsko delo.

Marjetka Balkovec Debevec

Čar čipk. Razstava ob 125 letnici
Čipkarske šole Idrija*

Izvleček
Razstava Čar čipk, posvečena 125 letnici Čipkarske šole Idrija, je bila v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani odprta od 16. maja do 13. avgusta 2002. Sestavljali so jo trije sklopi: oris čipkarskega šolstva v Sloveniji, obogaten s fotografijami, literaturo in izdelki, ki jih o tej dejavnosti hrani Slovenski šolski muzej, med njimi ročni izdelki nekdanjih učenk, nastali med letoma 1889 in 1894. Osrednji, najobširnejši del razstave, je zajemala predstavitev 125-letnega razvoja Čipkarske šole Idrija. Ob fotografijah in dokumentih so bili razstavljeni stari in novi izdelki učenk (in učencev) šole, dopolnjeni s kreacijami nekdanje tekstilne šole v Idriji in s prikazom klekljarskega pribora. Svojevrsten pridih čarobnosti je razstavi dodalo “čipkasto nebo” ali horoskop v zlatih nitkah, projektno delo odprte šole na oddelku Čipkarske šole Črni vrh. Razstavo so obogatile spremljevalne prireditve: demonstracije in delavnice klekljanja, predavanje z diapozitivi o čipkah v Sloveniji (Čipkarske šole Idrija) in na Hrvaškem (Hrvaški šolski muzej Zagreb), predavanje o skrivnosti astrologije ob predstavitvi projekta “Horoskop v zlatih nitkah” in okrogla miza o klekljanju v sodobnih učnih načrtih in v devetletki.

Bronislava Gologranc Zakonjšek

Muzej, v katerem ni tišine
(Otroški muzej Hermanov Brlog / Celje)

Izvleček
Muzej novejše zgodovine Celje je zgodovinski muzej, ki zbira, hrani, ureja, raziskuje in razstavlja premično kulturno dediščino Celja in njegovega območja od začetka 20. stoletja do danes. Je nominiranec za evropski muzej leta 2002 (European Museum of the Year Award), ki živo komunicira z javnostjo. Njegova razstavna dejavnost je kombinacija stalnih in občasnih postavitev. Živi del muzejske dejavnosti so muzejske delavnice, predavanja, demonstracije, vodstva, kvizi, seminarji, muzejski izleti… in druga, zelo raznovrstna srečanja kustosov z vedoželjnimi obiskovalci in prijatelji muzeja. Pestra raznolikost pedagoškega dela je namenjena tako najmlajšim, pa šolski mladini in seveda tudi odraslim in upokojencem… Muzej je različne vsebine iz življenja uspešno združil v enovito celoto, ki ga dela prepoznavnega. S svojim poslanstvom je uspešno vpet v okolje, v katerem deluje.

Nevenka Hacin

Razstava Otroški vrtci v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju

Izvleček
V prispevku je predstavljena občasna razstava Otroški vrtci - ustanove za vzgojo in varstvo predšolskih otrok v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju in istoimenski katalog, kakor tudi spremljevalne dejavnosti, ki so potekale v razstavnih prostorih ZMT. Razstava in katalog sta predstavila kronološki razvoj predšolskih ustanov v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, ki je potekal v soodvisnosti z razvojem tovrstnih ustanov na ozemlju današnje Slovenije v 20. stoletju. Sledil je pregled kvalitativnega in kvantitativnega spreminjanja kriterijev pri izobraževanju in strokovnem usposabljanju vseh, ki jim je (bila) zaupana tako zahtevna in odgovorna naloga kot sta vzgoja in varstvo otrok, od enega do šestega leta starosti. Vzporedno z obema temama pa se je prepletala “teorija v praksi” ali drugače povedano “utrinki iz življenja zasavskih vrtičkarjev”.