 |
ŠOLSKA KRONIKA / SCHOOL CHRONICLE 2002/1
Cena brez DDV: 1.845,23 SIT (7,70 EUR)
Stopnja DDV: 8,50%
Cena z DDV: 2.002,07 SIT (8,35 EUR)
 | |
ŠOLSKA KRONIKA - ZBORNIK ZA ZGODOVINO ŠOLSTVA IN VZGOJE UDK/UDC 37 (091)
GLASILO SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA MUZEJA, LJUBLJANA ISSN 1318 - 6728
Uredniški odbor / Editorial Board: Marjetka Balkovec Debevec (odgovorna urednica / Editor-in-Charge), dr. Teodor Domej (Avstrija / Austria), dr. Darko Friš, Ksenija Guzej (tehnicna urednica / Tehnical Editor), Tatjana Hojan (lektorica / Proofreading), dr. Zdenko Medveš, mag. Stane Okoliš, Slavica Pavlic, dr. Mojca Pecek Cuk, dr. Leopoldina Plut Pregelj (ZDA / USA), Mateja Ribaric, mag. Branko Šuštar (odgovorna oseba izdajatelja / Responsible person of the publisher), mag. Mladen Tancer, dr. Andrej Vovko.
Clanke je recenziral uredniški odbor. Za znanstveno vsebino clankov odgovarjajo avtorji. Ponatis clankov in slik je mogoc samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. /The articles have been reviewed by the Editorial Board. The authors are solely responsible for the content of their articles. No part of this publication may be reproduced without the publisher's prior consent and a full mention of the source.
Š Slovenski šolski muzej / Slovenian School Museum, Ljubljana
Redakcija te številke je bila zakljucena 15. 8. 2002.
Prevodi / Translation: Veronika Pušnik (anglešcina / English),
Marinka Krenker (nemšcina / German)
Vnos besedil / Typesetting: Maja Košcak
Lektoriranje / Language-editing: Murray Bales (anglešcina / English)
UDK / UDC: Martin Grum
Uredništvo in uprava /
Editorial and administrative office: Slovenski šolski muzej, Plecnikov trg 1,
SI-1000 Ljubljana, Slovenija;
telefon, fax / Phone, Fax: ++386 01 25 13 024
e-pošta/e-mail: solski.muzej@guest.arnes.si
www.ssolski-muzej.si
Transakcijski racun / Bank account: 01100-6030720893
Sofinancirajo / Co-financed by: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport R Slovenije /
The Ministry of Education, Science and Sport of the Republic
of Slovenia; Ministrstvo za kulturo / The Ministry of
Culture, Mestna obcina Ljubljana, Oddelek za kulturno
in raziskovalno dejevnost / City of Ljubljana, Department
of Culture and Research
Izdajatelj / Publisher: Slovenski šolski muzej / Slovenian School Museum
Oblikovanje naslovnice / Cover design: Sloway
Oblikovanje in racunalniški prelom /
Design and computer typesetting: Uroš Cuden, Medit d.o.o.
Tisk / Printed by: Littera picta d.o.o., Ljubljana, 2001
Naklada / Number of copies: 800 izvodov
Revija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 43, z dne 14. 2. 2002.
ŠOLSKA KRONIKA
ZBORNIK ZA ZGODOVINO ŠOLSTVA IN VZGOJE
Glasilo Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana
Leto 2002 - številka 1
Letnik 11 - XXXV
VSEBINA
CLANKI IN RAZPRAVE
Maja Žvanut: Vzgojni ideali v 17. stoletju …7-14
Zoran Radonjic: Druga svetovna vojna v slovenskih ucbenikih za zgodovino …15-34
Vanda Trdan: Šolstvo na Kocevskem od druge polovice 19. stoletja
do konca prve svetovne vojne …35-60
Stanislav Južnic: Življenje in delo jezikoslovca Rudolfa Južnica (1883-1955) …61-78
PRISPEVKI IN GRADIVO
Marija Jasna Kogoj: Uršulinke v Ljubljani, 1702-2002 …79-89
Tatjana Hojan: Uciteljski tovariš kot naslednik Šolskega prijatelja …90-97
Tatjana Hojan: Kaj je Uciteljski tovariš leta 1876 priporocal šolskim
knjižnicam …98-106
Jasna Županic: Po sledeh šolstva do trgovske in ekonomske šole v Brežicah …107-114
SPOMINI NA ŠOLO
Zlata Volaric: Takrat in zdaj …115-116
Janez Švajncer: Preizkušnja …117-119
JUBILEJI
Slavica Pavlic: Jubileji šol v letu 2003 …121-125
Janez Kavcic: Ob stoletnici realke v Idriji …126-134
IN MEMORIAM
Stanislav Senekovic: Jože Hudales (1937-1997) - ucitelj, pisatelj,
kipar in slikar …135-140
IZ MUZEJSKEGA DELA
Branko Šuštar: Porocilo o delu Slovenskega šolskega muzeja za leto 2001 …141-164
Tatjana Dekleva: Razstava “Univerza v Ljubljani in njeni rektorji” …165-168
DROBTINICE IZ ŠOLSKE PRETEKLOSTI
Iz starih pedagoških listov
“Mojškra” (Tatjana Hojan) …169-170
O šolskih praznovanjih (Marjetka Balkovec Debevec) …171-172
Šolske proslave: 100 let življenja OŠ Majšperk (Danica Lorber) …173-184
POROCILA IN OCENE
Kristina Šamperl Purg: Razmerje med mestom in vasjo kot problem slovenskega narodnega gibanja na primeru Ptuja in okolice pred prvo svetovno vojno
(nekateri vidiki) (Branko Šuštar) …185-186
Katarina Lenarcic: 90 let šolstva na Drenovem Gricu.
OŠ Log - Dragomer (Tatjana Hojan) …186-187
Sonja Vodopivec (ur.): 160 let šole v Zagorju: 1842-2002 (Tatjana Hojan) …188
180 let OŠ Vinica (Marjetka Balkovec Debevec) …189-190
Irene Žele: Iz šole v življenje (Francek Lasbaher) …190-192
190 let šolstva in 25 let šole v Leskovcu pri Krškem (Francek Lasbaher) …192-195
Histoire de l’Education 2001 (Andrej Vovko) …195-196
Navodila avtorjem …197
Maja Žvanut
Vzgojni ideali v 17. stoletju*
Izvlecek
Clanek pripoveduje o vzgojnih idealih 17. stoletja, obdobja katoliške prenove. Podrobneje je predstavljeno domace vzgojno delo Speculum Generosae Juventutis, namenjeno plemiški mladini Kranjske, Štajerske in Koroške, ob njem pa tudi vsem otrokom namenjeni Orbis pictus sensualium, ki so ga za svoje potrebe priredili številni evropski narodi. V zacetku 18. stoletja je bil preveden tudi v slovenšcino, a je - žal - ostal v rokopisu.
Zoran Radonjic
Druga svetovna vojna v slovenskih ucbenikih za zgodovino
Izvlecek
Predmet clanka je idejno-vsebinska analiza poglavij petnajstih ucbenikov za osnovno in srednje šole iz obdobja od leta 1948 do leta 1999 (poudarek je na ucbenikih iz obdobja socialisticne Jugoslavije), v katerih je obdelana tematika druge svetovne vojne v Sloveniji in Jugoslaviji. Zgodovina v šoli je skoraj pol stoletja predstavljala operacionalizacijo partijske zgodovine, zato ne preseneca, da so ucbeniki napisani tendenciozno, enodimenzionalno, pristransko. Preglednica na koncu clanka omogoca vpogled v nekatere glavne karakteristike obdelanih ucbenikov in njihovo primerjavo.
Vanda Trdan
Šolstvo na Kocevskem od druge polovice devetnajstega stoletja do konca
prve svetovne vojne
Izvlecek
Clanek Šolstvo na Kocevskem od druge polovice devetnajstega stoletja do konca prve svetovne vojne je del magistrske naloge Vande Trdan (FF, Oddelek za zgodovino, Ljubljana 1999). Raziskuje položaj šolstva na Kocevskem med 1850 in 1918. To obdobje sovpada s casom mocnega porasta nacionalizma, ki mu je mogoce slediti zlasti na narodnostno mešanih obmocjih, med katera je sodila tudi Kocevska. Nasprotja med dvema taboroma, nemškim in slovenskim, so se odražala tudi v šolski politiki. Najvec arhivskega gradiva hranita Slovenski šolski muzej (dokumentacijske zbirke osnovnih šol in register osnovnih šol) in Zgodovinski arhiv Ljubljana (gradivo gimnazije Kocevje in nekaterih drugih šol).
Stanislav Južnic
Življenje in delo jezikoslovca Rudolfa Južnica (1883-1955)
Izvlecek
Obravnavamo življenje in delo pomembnega slovenskega jezikoslovca in poliglota Rudolfa Južnica. Z uporabo doslej neobdelanega arhivskega gradiva opisujemo izjemno poklicno pot osebe, rojene v siromašnem okolju, ki se je razvila v enega najpomembnejših slovenskih pedagogov in avtorjev ucnih knjig. Razpravi je priložen tudi popis objavljenih in neobjavljenih del R. Južnica, ki so ponovno aktualna ob skorajšnjem natisu njegovega prispevka k Wiesthalerjevemu latinsko-slovenskemu slovarju.
Marija Jasna Kogoj
Uršulinke v Ljubljani, 1702-2002
Mednarodni znanstveni simpozij in priložnostna razstava ob jubileju
Izvlecek
V letu 2002 so uršulinke praznovale svojo 300-letno navzocnost v slovenski metropoli. To pomembno obletnico so zaznamovale z raznimi prireditvami: z odprtjem otroškega vrtca, poimenovanega po ustanoviteljici uršulinskega reda, Angelin vrtec; pripravile so mednarodni znanstveni simpozij in priložnostno razstavo: Uršulinke v Ljubljani 1702-2002. Prireditve so obogatile s kulturnim programom.
Družbo sv. Uršule ali na kratko uršulinke je ustanovila l. 1535 sv. Angela Merici v Bresciji v Italiji. Prvi cilj apostolata uršulink je bil: vzgojiti in izobraziti mladega cloveka telesno, duševno in duhovno. V 17. stol. so se uršulinski samostani zaradi kvalitete njihovih šol in odlicne kršcanske vzgoje ženske mladine bliskovito razširili po Evropi. Cesarica Eleonora je 1660 poklicala uršulinke iz Liegea na Dunaj. Na slovenska tla so prišle l. 1670 v Celovec, l. 1672 v Gorico, od tu pa l. 1702 v Ljubljano, kjer so takoj naslednje leto odprle prvo javno dekliško šolo. Uršulinska šola, ki se je delila na zunanjo in notranjo, obsegala pa je ljudsko šolo, mešcansko šolo, pozneje gimnazijo, zasebno uciteljišce, otroški vrtec in tri gospodinjske šole. Uršulinske šole so s svojim delovanjem morale prenehati leta 1945. V delu prostorov nekdanjih uršulinskih šol sedaj domuje Slovenski šolski muzej. (ur.)
Tatjana Hojan
Uciteljski tovariš kot naslednik Šolskega prijatelja
Izvlecek
V letu 2001 in 2002 so kar trije okrogli jubileji prvih treh slovenskih pedagoških revij. Odkar je pricel v Celovcu izhajati Šolski prijatelj je minilo letos 150 let, od zacetka izhajanja Slovenskega ucitelja v Ljutomeru pa 130 let. Leta 2001 je bilo 140 let, odkar je v Ljubljani zacel izhajati Uciteljski tovariš.
Šolskega prijatelja je urejal duhovnik in politik Andrej Einspieler, Uciteljskega tovariša ucitelj Andrej Praprotnik in Slovenskega ucitelja ucitelj Ivan Lapajne. Vsi trije so v svoje casopise tudi najvec pisali. Šolski prijatelj je imel skoraj polovico leposlovnega materiala, medtem, ko ga je imel Uciteljski tovariš veliko manj, Slovenski ucitelj pa nic. Znacilnost vseh treh listov je bila objavljanje prispevkov v nadaljevanjih.
Urednik Uciteljskega tovariša Andrej Praprotnik je bil zvest sodelavec Šolskega prijatelja, prav tako je bil že tudi prihodnji urednik Slovenskega ucitelja Ivan Lapajne sodelavec Uciteljskega tovariša.
Pisci Šolskega prijatelja Josip Levicnik, Jože Eržen, Janez Cetelj, Leopold Belar, Josip Raktelj in brata Ljudevit in Ivan Tomšic, so sodelovali tudi v Uciteljskem tovarišu. Edini Ljudevit Tomšic pa je sodeloval v vseh treh omenjenih pedagoških revijah.
Uredniki prvih treh slovenskih pedagoških revij so bili med najbolj zaslužnimi šolniki tedanje dobe, saj so poleg uredniškega in pisateljskega delovanja, vidni tudi v takratnem društvenem življenju. Za svoje casopise so si pridobili tudi številne sodelavce in jih spodbujali k pisanju.
Tatjana Hojan
Kaj je Uciteljski tovariš leta 1876 priporocal šolskim knjižnicam?
Izvlecek
Leta 1876 je v Uciteljskem tovarišu izhajala rubrika Šolarska knjižnica. Njen avtor, Ivan Tomšic, je v uvodu obširno pojasnil, zakaj jo uvaja. Maja leta 1875 je namrec izšel ukaz o ustanavljanju šolarskih knjižnic, kjer bodo ucitelji otrokom izposojali primerne knjige. Ucitelji bodo morali vsako knjigo, ki jo bodo sprejeli v svojo knjižnico, prebrati in odobriti. Uredništvo Uciteljskega tovariša želi tem uciteljem pomagati in zato objavlja imenik primernih knjig s kratko oceno. Seznam knjig je bil objavljen v dvanajstih številkah letnik 1876 in obravnaval 67 del. Dve tretjini imenika je bilo namenjeno leposlovju, druga tretjina pa poljudno pisanim knjigam iz raznih strok ter ucbenikom in prirocnikom za šole. Od leposlovnih del je bilo približno polovica prevodov iz nemšcine, italijanšcine in anglešcine. Knjige so bile natisnjene v Ljubljani, le nekaj pa v Gorici, Celovcu in na Dunaju.
Glavno priporocilo posameznega dela za šolske knjižnice je bila poucna vsebina. Posebej je priporocal vse prevode nemškega mladinskega pisatelja Christopha Schmida. Nekatere knjige je omenjal, ceprav za šolske knjižnice niso primerne, ker bi njihovi naslovi lahko zavedli ucitelje. Ob ocenah je navedel tudi katere knjige bi še potrebovali, na primer zbirko ugank in pregovorov ter zgodovinska dela.
Jasna Županic
Po sledeh šolstva do trgovske in ekonomske šole v Brežicah
Izvlecek
Clanek vsebuje razvojni pregled osnovnega in srednjega šolstva v Brežicah. Nastal je ob pomembnem dogodku, ko se je ekonomska in trgovska šola preselila v novozgrajeno stavbo.
Poudarek je na izobraževanju v trgovinski stroki, ki je v prejšnjem stoletju veckrat menjala naziv. S pomocjo dokumentov iz šolskega arhiva so navedeni vsi nazivi trgovske šole, ob tem pa tudi prostori, v katerih je izobraževanje potekalo, saj je zaradi prostorske stiske šola veckrat menjala svojo lokacijo. Ob takrat zelo iskanem poklicu trgovec, je konec sedemdesetih let vedno vecje zanimanje dijakov botrovalo k nastanku ekonomske šole, ki pa danes že mocno prekaša zanimanje za star brežiški poklic - trgovec.
Janez Kavcic
100 - letni jubilej idrijske realke
Izvlecek
Gimnazija Jurija Vege Idrija, ustanovljena leta 1952, je naslednica prve slovenske realke, ki je delovala v Idriji med letoma 1901 in 1926. Nekdanjo realko je dokoncalo skupno okrog 400 maturantov, gimnazijo in razne srednje šole ob njej pa skoraj 4.000 maturantov in drugih absolventov. Stoletni jubilej nastanka svoje znamenite predhodnice je gimnazija delovno in slovesno praznovala vse leto 2001. Izpeljan je bil bogat program strokovnih in kulturnih prireditev. Šola je pripravila zajeten zbornik (314 strani), Pošta Slovenije je izdala priložnostno znamko, Televizija Slovenije pa je posnela enourni dokumentarni film. Pod okriljem idrijske gimnazije deluje tudi Cipkarska šola, ki je leta 2001 zaznamovala 125 - letnico svojega obstoja.
Jože Hudales (1937-1997), ucitelj, pisatelj, kipar in slikar
Izvlecek
Jože Hudales je bil rojen 6.4.1937 v Celju. Mati in oce sta bila ucitelja v Žagi na Tolminskem, od koder sta bila po prvi svetovni vojni pregnana. V letu 1958 je Jože Hudales zakljucil uciteljišce v Mariboru. Prvo delovno mesto je dobil na osnovni šoli na Prevaljah. Nato je pouceval na osnovni šoli v Šmarju na Primorskem. V letu 1965 se je zaposlil na osnovni šoli v Jurovskem Dolu, kjer je pouceval do upokojitve. V letu 1997 je po krajši bolezni umrl, pokopan je na pokopališcu na Pobrežju v Mariboru.
Za svoje dolgoletno delo v pedagoškem poklicu je tik pred odhodom v pokoj dobil visoka priznanja. Ob pedagoškem delu je ves svoj prosti cas posvecal umetniškemu ustvarjanju. Njegov material, ki ga je najbolj cenil, je bil kamen. Znal mu je vdihniti dušo in iz njega povleci vse izrazne možnosti. Ukvarjal se je tudi s slikarstvom. Svoja dela je predstavljal na številnih razstavah v evropskih kulturnih prestolnicah.
Najbolj odmevno pa je bilo njegovo ustvarjanje na literarnem podrocju. Že kot dijak je sodeloval s prispevki v številnih revijah. Ob stoletnici rojstva Rudolfa Maistra je izdal svoj prvi roman Orel z razprtimi krili (1974), posvecen borcu za severno mejo. V letu 1981 je sledil drugi roman General, v katerem opisuje prelomne dogodke v letu 1918 in 1919 v severovzhodni Sloveniji. Jože Hudales je dal dragocen prispevek k poznavanju Maistrove osebnosti in prelomnih dogodkov ob koncu prve svetovne vojne.
|
 |
