Uporabniške straniKošarica artiklovPošljite e-mailDodaj med priljubljene

ŠOLSKA KRONIKA / SCHOOL CHRONICLE 2021/2-3


Cena brez DDV: 2.156,76 SIT (9,00 EUR)
Stopnja DDV: 8,50%
Cena z DDV: 2.340,08 SIT (9,77 EUR)

IZJAVA O ETIKI OBJAVLJANJA IN ZLORABAH PRI OBJAVLJANJU

PUBLICATION ETHICS AND PUBLICATION MALPRACTICE STATEMENT

UREDNIŠKI ODBOR REVIJE ŠOLSKA KRONIKA / EDITORIAL BOARD OF PUBLICATION SCHOOL CHRONICLE

Šolska kronika / Navodila avtorjem in avtoricam

School Chronicle / Instructions to contributors

____________________________________________________________________________________

Š O L S K A K RO N I K A

REVIJA ZA ZGODOVINO ŠOLSTVA IN VZGOJE

Glasilo Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana

Leto 2021, številka 2-3

Letnik 30– LIV


School Chronicle /
Schulchronik
Journal of the History of Schooling and Education.
Bulletin of the Slovenian School Museum. Ljubljana. Slovenia
.
Zeitschrift für Schul - und Erziehungsgeschichte. Organ des
Slowenischen Schulmuseums. Ljubljana. Slowenien.

________________________________________________________________________________

 

VSEBINA / CONTENTS / INHALTSVERZEICHNIS

 

ČLANKI IN PRISPEVKI / ARTICLES AND OTHER CONTRIBUTIONS /

ARTIKEL UND BEITRÄGE

 

Matej Hriberšek: Slovenski doktorji klasične filologije na graški univerzi med letoma 1904 in 1918 ...155–200
Slovenian doctoral graduates in classical philology at Graz university between 1904 and 1918
Slowenische Doktoren der klassischen Philologie an der Universität Graz zwischen 1904 und 1918

 

Simon Malmenvall: Franc Grivec in začetki akademskega proučevanja ruske teološke misli na Slovenskem ...201–221
Franc Grivec and the beginnings of academic research into Russian theological ideas in Slovenia
Franc Grivec und die Anfänge des akademischen Studiums des russischen theologischen Denkens in Slowenien

 

Matic Intihar: Slovensko izseljensko šolstvo v Buenos Airesu pred drugo svetovno vojno ...222–238
Slovenian Emigrant Education in Buenos Aires before World War II
Ausbildung slowenischer Auswanderer in Buenos Aires vor dem Zweiten

 

Rok Kastelic: Orientalizem v učnih načrtih za zgodovino in geografijo do leta 1945 ...239–258
Orientalism in the history and geography curricula until 1945
Orientalismus im Curriculum für Geschichte und Geographie bis 1945

 

Tatjana Hojan: Zdravje in higiena v slovenskih šolah v 19. stoletju ...259–277
Health and hygiene in Slovenian schools in the 19th century
Gesundheit und Hygiene in slowenischen Schulen im 19. Jahrhundert

 

Monika Govekar-Okoliš: Pomen muzejskih učnih ur za izobraževanje visokošolskih
študentov
...278–298
The importance of museum school lessons for the education of higher education students
Die Bedeutung des Museumsunterrichts aus der Vergangenheit für die Ausbildung von Hochschulstudenten

 

SPOMINI NA ŠOLO / REMINISCENCES OF SCHOOLING / ERINNERUNG AND DIE SCHULE

Tomaž Teropšič: Med spomini in materialnimi ostanki Pitomac Tomaž Teropšič v pehotni ŠRO Ljubljana - Šentvid in njegova zgodba ...299–323

Jože Gruden: Spomini na šolo in mladost ...324–349

 

Jubileji / ANNIVERSARIES / JUBILÄEN

Tatjana Hojan: Osnovna šola Miklavž pri Ormožu – 300 ...350–351

Anton Arko: Vincenc Franul pl. Weissenthurn – 250 ...351

Tatjana Hojan: Blaž Kocen – 200 ...352

Tatjana Hojan: Ivan Macun – 200 ...352–353

Tatjana Hojan: Anton Dokler – 150 ...353

Tatjana Hojan: Fran Ilešič – 150 ...354

Tatjana Hojan: Mihael Opeka – 150 ...354–355

Tatjana Hojan: Karel Verstovšek – 150 ...355–356

Tatjana Hojan: Predvojna slovenska pedagoška glasila o Josipu Jurčiču, 
                        tudi ob smrti – 140
...356–360

Tatjana Hojan: Naš list – 100 ...360–368

Tatjana Hojan: Njiva – 100 ...368–373

 

IN MEMORIAM

Boris Kožuh: Janez Sagadin ...374

 

IZ MUZEJSKEGA DELA / MUSEUM ACTIVITIES / AUS DER MUSEUMSTÄTIGKEIT

Stane Okoliš: Slovenski šolski muzej v letu 2020 ...375–392
The Slovenian School Museum in 2020
Slowenisches Schulmuseum im Jahr 2020

 

DROBTINICE IZ ŠOLSKE PRETEKLOSTI / BITS AND PIECES FROM PAST SCHOOL TIMES / SPLITTER DER SCHULVERGANGENHEIT

Tatjana Hojan: Bolezni ...393–396

Tatjana Hojan: Konec abecednikov ...397

Tatjana Hojan: Stoletni jubilej pisalnega peresa ...397

 

POROČILA IN OCENE / REPORTS AND REVIEWS / BERICHTE UND REZENSIONEN

Simon Malmenvall: Tone Smolej: Slovenska književnost in visoka šola ...398–399

 

Avtorji prispevkov Šolske kronike št. 2–3, 30/LIV, 2021 / LIST OF CONTRIBUTORS / AUTOREN ...400

SODELAVCI Šolske kronike št. 2–3, 30/LIV, 2021 / LIST OF CONTRIBUTORS / MITARBEITER ...401–402

NAVODILA AVTORJEM IN AVTORICAM / INSTRUCTIONS TO CONTRIBUTORS / ANLEITUNGEN FÜR AUTOREN ...403–404

 

________________________________________________________________________________

Povzetki in abstrakti / Summaries and Abstracts / ŠK 2021 št. 2-3

 

Dr. Matej Hriberšek: Slovenski doktorji klasične filologije na graški univerzi med letoma 1904 in 1918
- Slovenian doctoral graduates in classical philology at Graz university between 1904 and 1918
-Slowenische Doktoren der klassischen Philologie an der Universität Graz zwischen 1904 und 1918

Izvleček
Na Univerzi Karla in Franca v Gradcu je s področja klasične filologije med letoma 1904 in 1918 doktoriralo sedem slovenskih študentov klasične filologije. Prvih pet doktorjev klasične filologije, ki so doktorirali med letoma 1876 in 1904 (Jakob Purgaj, Ivan Tertnik, Josip Šorn, Valentin Korun in Josip Tominšek), je v zgodovini slovenske klasične filologije in klasičnega šolstva, pa tudi na področju prosvete, prosvetne politike in znanstvenega dela pustilo velik pečat. Med sedmerico, ki jim je sledila do leta 1918, so bolj znani trije: Karel Verstovšek, ki ga bolj kot po filoloških dosežkih poznamo zaradi njegovega političnega udejstvovanja in po prizadevanjih na področju šolstva; Josip Puntar, ki se je uveljavil kot raziskovalec literature (literarni teoretik in kritik), posebej kot prešernoslovec, in Franc Mišič, ki je bil zelo dejaven med koroškimi Slovenci. Preostali štirje: Heinrich Lončar, Eduard Dolinšek, Franc Rostaher in Mihael Pinter, so malo znani. V prispevku, ki je tematsko nadaljevanje članka, objavljenega v prejšnji številki Šolske kronike, v katerem je predstavljenih prvih šest slovenskih doktorjev klasične filologije z graške univerze, so orisani predvsem njihov študij in doktorati, zgolj okvirno pa njihovo poznejše učiteljsko delo in delovanje na drugih področjih.

Abstract
Between 1904 and 1918, seven Slovenian students in classical philology obtained their PhD at the University of Graz. The first five classical philology students who obtained their doctorates between 1876 and 1904 (Jakob Purgaj, Ivan Tertnik, Josip Šorn, Valentin Korun and Josip Tominšek), left a big mark in the history of Slovenian classical philology and classical schooling, as well as in education, education policy and academic work. Among the further seven students up to 1918, three are well known: Karel Verstovšek, who is more renowned for his political activities and strivings in the field of education rather than his philological achievements; Josip Puntar, who established himself as a literary researcher (literary theoretician and critic), particularly into France Prešeren; and Franc Mišič, who was very active among Slovenians in Carinthia. The other four: Heinrich Lončar, Eduard Dolinšek, Franc Rostaher and Mihael Pinter are less known. This article continues the theme of the article published in the previous issue of Šolska kronika, in which the first six doctors of Slovenian classical philology at Graz university are described, focusing particularly on their studies and theses, while there is also an outline of their later teaching work and activities in other areas.

Zussamenfassung
Zwischen 1904 und 1918 promovierten sieben slowenische Studenten der klassischen Philologie an der Philosophischen Fakultät der Karl-Franzens-Universität Graz: Karel Verstovšek, Henrik Lončar, Franc Mišič, Edvard Dolinšek, Franc Rostaher, Josip Puntar und Mihael Pinter. Alle sieben klassischen Philologen gingen aus bescheidenen Verhältnissen hervor; vier kamen aus der Steiermark (Verstovšek, Dolinšek, Rostaher, Pinter), zwei aus Krain (Lončar, Puntar) und einer aus Kärnten (Mišič). Karel Verstovšek beschäftigte sich in seiner Dissertation mit dem Phänomen des Daimonions des Sokrates (δαιμόνιον). Nach dem Studium lehrte er einige Zeit, widmete sich dann der Politik und lehrte von 1921 bis zu seinem Tod 1923 wieder. Henrik Lončar promovierte mit einer Arbeit über Ligdams Gedichte. Nach seinem Studium unterrichtete er in Friedek in Schlesien und anschließend am Gymnasium in Celje. Franc Mišič beschäftigte sich in seiner Dissertation mit Fragen im Zusammenhang mit Catull und seinem Werk. Nach seinem Abschluss unterrichtete er an verschiedenen Mittelschulen, war unter Kärntner Slowenen sehr aktiv und publizierte viel in Zeitungen und Zeitschriften. Das Thema von Edvard Dolinšeks Dissertation waren die Mimiamben des Herondas. Nach dem Studium unterrichtete er an verschiedenen Gymnasien und starb 1914 bei den Kämpfen an der Nordfront. Franc Rostaher promovierte 1909 und beschäftigte sich in seiner Dissertation mit Hesiods Werken. Nach dem Studium und seiner Teilnahme am Ersten Weltkrieg unterrichtete er am Gymnasium Maribor bis zu seinem Tod 1935. Zentrales Thema von Josip Puntars Dissertation war die Frage nach der Bedeutung der Begriffe Gerechtigkeit und Besonnenheit in Platons Dialog Der Staat. Nach seinem Abschluss unterrichtete er zehn Jahre lang und arbeitete von 1920 bis zu seinem Tod 1937 als Bibliothekar an der Studienbibliothek in Ljubljana. Mihael Pinter beschäftigte sich in seiner Dissertation mit der Betonung griechischer Fremdwörter im Lateinischen. Es gibt keine Informationen über sein Leben und seine Arbeit nach dem Abschluss. In der Sammlung der Universitätsbibliothek Graz sind vier Dissertationen slowenischer Philologen erhalten, die zwischen 1904 und 1918 promoviert wurden: die von Verstovšek, Lončar, Rostaher und Pinter. Unter den sieben vorgestellten Philologen sind drei besser bekannt: Karel Verstovšek als Politiker und Pädagoge, Josip Puntar als Forscher der slowenischen Literatur und Franc Mišič als Lehrer und vielseitiger Kultur- und Politikarbeiter. Die anderen vier (Lončar, Dolinšek, Rostaher und Pinter) fungierten als Lehrer und setzten sich im öffentlichen Leben nicht durch. Keiner der vorgestellten Philologen hat sich auf dem Gebiet der klassischen Philologie wissenschaftlich etabliert, noch hat er die Entwicklung der slowenischen klassischen Philologie entscheidender beeinflusst.

Ključne besede: zgodovina univerzitetnega študija, avstrijske univerze, klasični filologi, disertacije
Key words: history of university study, Austrian universities, classical philologists, doctors, dissertations

 

Dr. Simon Malmenvall: Franc Grivec in začetki akademskega proučevanja ruske teološke misli na Slovenskem
- Franc Grivec and the beginnings of academic research into Russian theological ideas in Slovenia
- Franc Grivec und die Anfänge des akademischen Studiums des russischen theologischen Denkens in Slowenien

Izvleček
Katoliškega akademskega teologa in zgodovinarja Franca Grivca (1878–1963) je na podlagi njegovega bogatega raziskovalnega dela mogoče označiti za največjega slovenskega poznavalca vzhodnega krščanstva, ki je ob tem postavljal temelje univerzitetnemu teološkemu študiju na Slovenskem. Pomemben del Grivčeve intelektualne zapuščine predstavlja odkrivanje teološke misli ruskih avtorjev iz 19. stoletja: Alekseja Homjakova, Fjodorja Dostojevskega in Vladimirja Solovjova. Grivčeva obravnava omenjenih piscev pomeni prvo osvetlitev ruskih klasikov s teološkega zornega kota v slovenskem akademskem okolju in v slovenskem jeziku. Pričujoči članek analizira Grivčevo recepcijo njihove teološke misli na podlagi njegovih reprezentativnih del, ki jih je sestavljal skozi svoje celotno akademsko udejstvovanje. Slovenski proučevalec se največ posveča Solovjovu, v katerem prepoznava zagovornika zedinjenega krščanstva. Kljub opredeljenemu katoliškemu stališču in očitni osredotočenosti na nauk o Cerkvi (ekleziologijo) Grivca odlikuje pohvalno vrednotenje iskalske vneme, teoretične svežine in življenjskega zgleda ruskih avtorjev.

Abstract
On the basis of his rich research work, the Catholic academic theologian and historian Franc Grivec (1878–1963) can be described as the greatest Slovenian expert in Eastern Christianity, who also established the foundations of the university study of theology in Slovenia. An important part of Grivec’s intellectual legacy is represented by exploring theologian ideas by the Russian 19th century authors: Aleksey Khomyakov, Fyodor Dostoevsky and Vladimir Solovyov. Grivec’s research into these authors signifies the first presentation from the theological aspect in the Slovenian academic sphere and Slovenian language of these Russian classics. This article analyses Grivec’s reception of their theological ideas on the basis of his representative works, which he created through his entire academic life. He devoted most attention to Solovyov, in whom he saw a proponent of united Christianity. In spite of his declared Catholic stance and obvious focus on teachings about the Church (ecclesiology), Grivec is also distinguished by a commendable evaluation of the investigative ardour, theoretical freshness and exemplary lives of the Russian authors.

Zussamenfassung
Obwohl der slowenischer akademischer Raum aufgrund seiner geringen Größe und seiner traditionellen Lage im mitteleuropäischen Kulturkreis nicht für seine systematische Kenntnis des östlichen Christentums bekannt ist, ist es angebracht, auf den katholischen Theologen und Historiker Franc Grivec (1878–1963) hinzuweisen. Als Professor an der Theologischen Fakultät der Universität Ljubljana kann er aufgrund seiner reichen Forschungsarbeit als der größte slowenische international renommierte Kenner des östlichen Christentums und des Werkes der heiligen Brüder Kyrill und Method bezeichnet werden. Eine wichtige Dimension seines Oeuvres ist auch die Erforschung des theologischen Denkens der modernen russischen Autoren Alexei Stepanowitsch Chomjakow (1804–1860), Fjodor Michailowitsch Dostojewski (1821–1881) und Wladimir Sergejewitsch Solowjow (1853–1900). Grivecs Behandlung der drei Schriftsteller stellt die erste Beleuchtung russischer Klassiker aus theologischer Sicht in slowenischer Sprache da.

Der Beitrag widmet sich der Analyse von Grivecs Rezeption des theologischen Denkens von Chomjakow, Dostojewsky und Solowjow, insbesondere im Bereich der Kirchenlehre (Ekklesiologie), der Haltung gegenüber slawischen Völkern und der Durchsetzung christlicher Prinzipien in der Gesellschaft. Der Beitrag enthält ausgewählte repräsentative Werke über drei russische Denker, die Grivec während seiner gesamten akademischen Laufbahn verfasst hat.

Am intensivsten widmet sich der slowenischer Forscher dem Autoren Solowjow, in dem er den Verfechter eines vereinten Christentums oder einer Synthese zwischen päpstlicher Autorität und der erlösenden Mission der russischen Nation anerkennt. Grivec zeichnet sich durch eine verständnisvolle Haltung gegenüber der Orthodoxie aus, unter anderem berücksichtigt er konsequent soziohistorische und terminologische Variablen in objektiven dogmatischen Differenzen. Trotz seines konsequenten Bekenntnisses zur katholischen Position und seiner Kritik an (individuellen) Ideen zeichnen sich Grivecs Werke dieser Art durch eine lobenswerte Bewertung von Sucheifer, theoretischer Frische und dem Lebensbeispiel russischer Autoren aus. Im Fall Chomjakow weist er darauf hin, dass er "ein großer Erwecker des russisch-orthodoxen Selbstbewusstseins" sei, dessen Größe in "der idealen Verschmelzung von religiösem Denken und entschlossenem religiösen Leben" liege. Er porträtiert Dostojewski als "den tiefsten Psychologen unter den russischen Schriftstellern", dessen hellste Seite "warmes christliches Mitgefühl für alle Gedemütigten und Zertretenen" ist. Solowjow schreibt er derweil die Position des "größten Philosophen Russlands" zu und erklärt ihn tatsächlich zu einem katholischen Denker, der Teil einer jahrhundertealten uniatischen Bewegung ist. Aus theologischer Sicht ist Grivecs aufschlussreichste und gewagteste Unterstützung die Ansicht Solowjows, dass das offizielle orthodoxe Dogma aufgrund seiner historischen und rechtlichen "Versteinerung" grundsätzlich mit dem Katholizismus übereinstimmt. Erhebliche Unterschiede sollen sich aus einzelnen unverbindlichen theologischen Meinungen ergeben haben, die sich jedoch im christlichen Osten aufgrund kulturhistorischer Umstände durchgesetzt haben.

Ključne besede: Franc Grivec (1878–1963), ruska teološka misel, pravoslavje, zgodovina visokega šolstva, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani.
Key words: Franc Grivec (1878–1963), Russian theologian ideas, Orthodoxy, history of higher education, Faculty of Theology of the University of Ljubljana.

 

Rok Kastelic: Orientalizem v učnih načrtih za zgodovino in geografijo do leta 1945
- Orientalism in the history and geography curricula until 1945

Izvleček
Članek na podlagi kopice učnih načrtov od leta 1876 do 1945 proučuje, kako so se o Orientu učili otroci in
mladi. Ob tem pa korak za korakom razkriva razraščenost orientalističnega diskurza, ki ga pred tem kratko predstavi in vzpostavi pojem kurikularnega orientalizma ter pokaže njegov obseg in pomen. Ob slutnji kompleksnosti sveta in ob njegovem kar največjem razumevanju skuša delo pokazati, kako bi se bilo primerno lotiti učnih vsebin, ki jih orientalizem ogroža, ter z njimi usposobiti otroke in mlade za ustrezno interpretiranje vsakdanje stvarnosti. To je namreč glavni namen šole. Tako so v delu prisotne tudi zgodovinska kritična refleksija, analiza družbenega stanja in smernice, kako bi ga bilo mogoče izboljšati v smeri večjega spoštovanja življenja vsakega človeka in njegovega kulturnega okolja.

Abstract
On the basis of a number of curricula between 1876 and 1945, the article investigates how children and young adults were taught about the Orient. In doing so, it reveals step by step how widespread orientalist discourse is, shortly presenting it, establishing the notion of curricular orientalism and showing its extent and significance. Sensing the complexity of the world and striving to understand it as much as possible, the article points to a suitable way of tackling the learning content threatened by orientalism, thus helping children and young adults achieve a suitable interpretation of everyday reality. For this, after all, is the main purpose of education. The article also contains historical critical reflection, and analysis of the social conditions and guidelines, which could be improved with regard to greater respect for the life of every individual and their cultural environment.

Ključne besede: orientalizem, učni načrti, Orient, Evropa, Said, domoljubje
Key words: orientalism, curricula, Orient, Europe, Said, patriotism

 

 

Tomaž Teropšič: Med spomini in materialnimi ostanki. Pitomac Tomaž Teropšič v pehotni ŠRO Ljubljana - Šentvid in njegova zgodba
- Between memories and material remains. Cadet Tomaž Teropšič at the infantry School for Reserve Officers Ljubljana in Šentvid and his story

Izvleček
Avtor v pretežni meri na osnovi spominskega gradiva in ohranjenega dokumentarnega gradiva iz osebnega arhiva opisuje svoje vojaško usposabljanje v Jugoslovanski ljudski armadi. Najprej je v gimnaziji poslušal predavanja iz predmeta Obramba in zaščita. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani pa je poslušal predavanja iz predmeta Temelji splošnega ljudskega odpora SFRJ I. in II. Po končanem študiju je avtor nadaljeval vojaško usposabljanje kot pitomac Šole za rezervne oficirje Jugoslovanske ljudske armade v Šentvidu pri Ljubljani, ki jo je uspešno končal. Pehotna šola ga je usposobila za komandirja voda in mu dala znanje za uspešno vodenje pehotnega voda.

Abstract
The author, mainly on the basis of memorial material and preserved documentary material, as well as his personal archives, describes his military training in the Yugoslav People’s Army. First, he took the subject Defence and Protection at gimnazija. At the Faculty of Arts in Ljubljana he attended lectures on The Foundations of the People’s Resistance in the Socialist Federal Republic of Yugoslavia I and II. After completing his studies, the author continued his military training as a cadet at the School for Reserve Officers of the Yugoslav People’s Army in Šentvid near Ljubljana, which he successfully completed. The infantry school trained him as a platoon commander and equipped him with the knowledge necessary to lead an infantry platoon.

Ključne besede: Vojaško šolstvo, Šola rezervnih oficirjev, Jugoslovanska ljudska armada, vojaški nabor, kasarna Boris Kidrič Ljubljana, Teritorialna obramba.
Key words: Military education, School for Reserve Officers, Yugoslav People’s Army, conscription, Boris Kidrič Barracks in Ljubljana, Territorial Defence

 

Tatjana Hojan: Zdravje in higiena v slovenskih šolah v 19. stoletju
-
Health and hygiene in Slovenian schools in the 19th century

Izvleček
Prispevek obravnava tematiko zdravstva in higiene na slovenskih šolah v 19. stoletja, kakor so ju obravnavali naši pedagoški časopisi. O tem je pisal že naš najstarejši list Šolski prijatelj, sledili so mu še Učiteljski tovariš, Slovenski učitelj in Popotnik. Največ so pisali o dolžnostih učitelja, ki mora skrbeti, da pridejo učenci k pouku snažni, da je učilnica čista in prezračena, predvsem pa mora skrbeti za svoje zdravje. Našteti so tudi ukazi ministrstva za uk in bogočastje z zvezi z zdravjem v šolah in učni načrti.

Abstract
The article discusses health and hygiene in Slovenian school in the 19th century as described in the pedagogical press. The oldest publication, Šolski prijatelj, wrote about this topic, followed by Učiteljski tovariš, Slovenski učitelj and Popotnik. The articles were mostly about the duties of teachers, who had to ensure that children came to school clean, that the classrooms were clean and aired and, above all, they had to look after their own health. The article also lists the orders of the ministry for school and worship in connection with health and schools and curricula.

Ključne besede: zdravje, snaga, bolezen, šolsko poslopje, učitelj

Key words: health, cleanliness, illness, school building, teacher

 

Matic Intihar:Slovensko izseljensko šolstvo v Buenos Airesu pred drugo svetovno vojno
- Slovenian Emigrant Education in Buenos Aires before World War II

Izvleček
Izseljevanje je pojav, ki je Slovence zaznamoval skozi celotno zgodovino. Potekal je v več obdobjih in v različne dele sveta. Veliko Slovencev se je naselilo v Argentini. Posamezniki, ki so se v to državo priselili pred prvo svetovno vojno, večinoma niso zgradili trajnejših slovenskih skupnosti. Sčasoma so se skoraj povsem asimilirali. Največ Slovencev se je v Argentino izselilo v obdobju med obema svetovnima vojnama. Ustalili so se predvsem v glavnem mestu Buenos Aires. Šlo je večinoma za Primorce in Prekmurce ter manjše število Beneških Slovencev. Vse tri skupnosti so ustanavljale lastna društva. Nekatera med njimi so organizirala tudi slovensko šolsko dejavnost.

Abstract
Emigration is a phenomenon that has been asociated with Slovenes throughout history. Slovenes emigrated to various countries over different periods of time. Many of them settled down in Argentina. Most individuals who immigrated to Argentina before World War I didn t establish permanent Slovenian communities and eventually almost completely assimilated. Most Slovenes, between emigrated to Argentina between the two World Wars. They settled primarily in the capital, Buenos Aires. These settlers predominantly came from Slovenian regions Primorje and Prekmurje and some from Benečija in Italy. All three communities formed their own societies. Some of them also organized their own Slovenian schools or language courses.

Key words: Argentina, Buenos Aires, emigration, emigrant education, Primorci
Ključne besede: Argentina, Buenos Aires, izseljevanje, izseljensko šolstvo, Primorci

 

Dr. Monika Govekar-Okoliš: Pomen muzejskih učnih ur za izobraževanje visokošolskih študentov
- The importance of museum school lessons for the education of higher education students

Izvleček
Članek obravnava izbrane muzejske učne ure v Slovenskem šolskem muzeju. Namen raziskave je analizirati in primerjati raznovrstnost pogledov in odzivov visokošolskih študentov nanje. Zanima nas, kaj so se študenti pri različnih vsebinah muzejskih učnih ur naučili in kako so jih doživeli. Na tej podlagi želimo ugotoviti, kakšen je pomen muzejskih učnih ur za izobraževanje visokošolskih študentov kot bodočih učiteljev. Za vrednotenje izbranih muzejskih učnih ur smo uporabili vprašalnik, ki so ga izpolnili študenti štirih fakultet Univerze v Ljubljani v študijskih letih 2014/15–2019/20. Ugotovitve raziskave kažejo, da so muzejske učne ure za študente zanimiv in neposreden način neformalnega izobraževanja o preteklosti vzgoje in poučevanja na Slovenskem. S tem učinkovito dopolnjujejo svoje znanje in pridobijo izkušnje za bodoči poklic.

Abstract
The article discusses selected museum school lessons at the Slovenian School Museum. The aim of the study is to analyse and compare the diversity of views and reactions of higher education students to the lessons, and to find out what the students have learnt at different lessons and how they experienced them. The aim is to establish the importance of the lessons in the education of higher education students as future teachers. A questionnaire was used to evaluate the museum school lessons, which was completed by students from four faculties of the University of Ljubljana during the academic years from 2014/15 to 2019/20. The study’s findings show that the museum lessons are an interesting and direct type of informal learning about the history of education and upbringing in Slovenia. Through them, students effectively supplement their knowledge and acquire experience for their future profession.

Ključne besede: muzejske učne ure, Slovenski šolski muzej, visokošolski študenti, pogledi in odzivi študentov
Key words: museum school lessons, Slovenian School Museum, higher education students, student views and reactions

 

Stane Okoliš: Slovenski šolski muzej v letu 2020
- The Slovenian School Museum in 2020

Izvleček
Delovanje muzeja je v letu 2020 zaznamovala epidemija virusa Covid-19. Delovne naloge iz potrjenega letnega delovnega in finančnega načrta so bile večji del leta prilagojene epideničnim razmeram. Po popolnem zaprtju javnega življenja v državi, v Evropi in po celem svetu, kar se je zgodilo sredi marca, se je po delni sprostitvi ukrepov proti širjenju nalezljivega virusa tudi muzejski pedagoško-andragoški program preselil na svetovni splet. Kljub omejitvam in oviram so se nadaljevale aktivnosti za postavitvev nove stalne razstave. Izšle so vse načrtovane publikacije, ki izkazujejo znanstveno in strokovno delo v muzeju ter promovirajo muzejske dejavnosti. Število obskovalcev in izpeljanih pedagoško-andragoških programov se je zaradi edpidemije in njenih negativnih posledic občutno zmanjšalo.

Abstract
The museum’s activities in 2020 were marked by the Covid-19 virus epidemic. Most of the year, the tasks from the confirmed annual work and financial plan were adapted to the epidemic conditions. Following the complete lockdown of public life in Slovenia, Europe and across the world, which happened in the middle of March, and then the partial relaxation of measures against the spread of the virus, the museum pedagogical-andragogic programme moved to the Internet. In spite of the limitations and obstacles, activities directed at the new permanent exhibition continued. All the planned publications were published, attesting to the research and professional work at the museum and promoting museum activities. The number of visitors and pedagogical-andragogic programmes implemented were greatly reduced due to the epidemic and its negative consequences.

Ključne besede: muzej, šolstvo, letno poročilo, statistika, stare učne ure

Key words: museum, schooling, annual report, statistics, old school lessons

____________________________________________________________________________________

Šolska kronika – revija za zgodovino šolstva in vzgoje. Glasilo Slovenskega šolskega muzeja,

Ljubljana (Slovenija) je slovenska znanstvena in strokovna revija za zgodovino šolstva, pedagogike

in vzgoje, ki jo od leta 1992 samostojno izdaja Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Revija ima

začetke v skupnem zborniku šolsko-pedagoških muzejev v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, ki je

začel izhajati leta 1964 kot Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete.

School Chronicle – Journal of the History of Schooling and Education. Bulletin of the Slovenian

School Museum. Ljubljana (Slovenia) is a Slovenian scientific and professional publication

concerned with schooling, pedagogy and education. Since 1992 it has been independently

issued by the Slovenian School Museum in Ljubljana. The Miscellany has developed from a joint

publication of the school-pedagogical museums in Ljubljana, Zagreb in Belgrade, which began

to be published in 1964 under the title of A Miscellany of the History of Schooling and Education.

http://www.ssolski-muzej.si/slo/schoolchronicles.php

 
prijavi se na novice
išči po strani
Slovenski šolski muzej
Plečnikov trg 1, 1000, Slovenija,
e-pošta: solski.muzej@guest.arnes.si,
telefon: +386 01/251-30-24 (uprava),
+386 01/251-31-27 (kustosi),
+386 01/251-31-63 (knjižnica)
Produkcija: Spletne rešitve Sloway