Uporabniške straniKošarica artiklovPošljite e-mailDodaj med priljubljene

ŠOLSKA KRONIKA / SCHOOL CHRONICLE 2018/1-2


Cena brez DDV: 1.845,23 SIT (7,70 EUR)
Stopnja DDV: 8,50%
Cena z DDV: 2.002,07 SIT (8,35 EUR)

 

IZJAVA O ETIKI OBJAVLJANJA IN ZLORABAH PRI OBJAVLJANJU

PUBLICATION ETHICS AND PUBLICATION MALPRACTICE STATEMENT

UREDNIŠKI ODBOR REVIJE ŠOLSKA KRONIKA / EDITORIAL BOARD OF PUBLICATION SCHOOL CHRONICLE

Šolska kronika / Navodila avtorjem in avtoricam

School Chronicle / Instructions to contributors

 

____________________________________________________________________________________


Š O L S K A K RO N I K A

REVIJA ZA ZGODOVINO ŠOLSTVA IN VZGOJE

Glasilo Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana

 

Leto 2018, številka 1-2

Letnik 27– LI


School Chronicle /
Schulchronik
Journal of the History of Schooling and Education.
Bulletin of the Slovenian School Museum. Ljubljana. Slovenia
.
Zeitschrift für Schul- und Erziehungsgeschichte. Organ des
Slowenischen Schulmuseums. Ljubljana. Slowenien.



VSEBINA / CONTENTS / INHALTSVERZEICHNIS

 

ČLANKI IN PRISPEVKI / ARTICLES AND OTHER CONTRIBUTIONS / ARTIKEL UND BEITRÄGE

Barbara Zalar: Šolanje jugoslovanskih komunistov na Komunistični univerzi nacionalnih manjšin Zahoda v Moskvi v 20. in 30. letih 20. stoletja ...7–22
The training of Yugoslav Communists at the Communist University of the National Minorities of the West in Moscow in the 1920s and 30s
Ausbildung der jugoslawischen Kommunisten an der Kommunistischen Universität der Nationalen Minderheiten des Westens in Moskau in den 20er und 30er Jahren des 20. Jahrhunderts

 

Tatjana Hojan: Pedagoška revija Popotnik pred stotimi leti ...23–38
The pedagogical journal Popotnik a hundred years ago
Die pädagogische Zeitschrift Wanderer vor hundert Jahren

 

Marjeta Žebovec: Razvoj stavbe osnovne šole v Smledniku ...39–56
The history of the Smlednik Primary School building
Entwicklung des Grundschulgebäudes in Flödnig

 

Gašper Mithans: Versko izobraževanje konvertitov v obdobju med obema vojnama na Slovenskem ...57–76
Religious education of converts in interwar Slovenia
Religionsunterricht von Konvertiten in der Zwischenkriegszeit in Slowenien

 

Jure Ramšak: Položaj vernih učiteljev v socialistični šoli v sedemdesetih letih ...77–92
Situation of Religious Teachers in the 1970s under Socialism
Die Lage der gläubigen Lehrer in der sozialistischen Schule in den siebziger Jahren

 

Alenka Župančič: Gospodična Cizara – skrivni rokopisni list ljubljanskih licejk ...93–108
Gospodična Cizara – the secret manuscript newspaper of the students at the Ljubljana lyceum for girls
Fräulein Cizara – ein geheimes Manuskriptblatt der Schülerrinnen des Lyceum zu Laibach

 

Katarina Jurjavčič: Prva leta delovanja Zavoda za fizkulturo, 1946–1950 ...109–121
The first years of Institute for Physical culture, 1946–1950
Die ersten Jahre des Instituts für Körperkultur, 1946–1950

 

Klaudija Sedar: Učitelji v župnijskih šolah v dolnjem Prekmurju v 17. in 18. stoletju ...122–133
The teachers of the parish schools in the lower Prekmurje region in the 17th and 18th centuries
P
farrschullehrer im unteren Übermurgebiet im 17. und 18. Jahrhundert

 

Gvido Stres: Učitelji in učiteljice Stres na Goriškem in Koroškem – kronike učiteljskih družin Stres na Goriškem, Koroškem in v Ljubljani ...134–153
The teachers from the Stres family in the Gorica area and in Carinthia – chronicles of the Stres family teachers in the Gorica area, Carinthia and Ljubljana
Lehrer und Lehrerinnen Stres in Görz und Kärnten – Chroniken der Lehrerfamilien Stres in Görz, Kärnten und Laibach

 

JUBILEJI / ANNIVERSARIES / JUBILÄEN

Mateja Ribarič in Anton Arko: Tatjana Hojan– 80 ...154–155
Zdenko Medveš: France Strmčnik – 90 ...155–162
Milan Hladnik: Ivan Vidav – 100 ...163–166
Tatjana Hojan: Naši pedagoški listi ob Cankarjevi smrti (100 let) ...166–167
Tatjana Hojan: Slovenski šolski muzej – 120 ...167–171
Anton Arko: Aleš Ušeničnik − 150 ...171
Tatjana Hojan: Fran Jaklič − 150 ...172
Tatjana Hojan: Štefan Kociančič – 200 ...172–173
Tatjana Hojan: Janez Verbic – 250 ...173
Anton Arko: Janez Ludvik Schönleben – 500 ...174

 

IZ MUZEJSKEGA DELA / MUSEUM ACTIVITIES / AUS DER MUSEUMSTÄTIGKEIT

Stane Okoliš: Slovenski šolski muzej v letu 2017 ...175–244
The Slovenian School Museum in 2017 – Report on activities
Slowenisches Schulmuseum – Der Jahresbericht 2017

 

AVTORJI PRISPEVKOV Šolske kronike št. 1-2, 27/LI, 2018 / LIST OF CONTRIBUTORS / AUTOREN ...245

SODELAVCI Šolske kronike št. 1-2, 27/LI, 2018 / LIST OF CONTRIBUTORS / MITARBEITER ...246

NAVODILA AVTORJEM IN AVTORICAM / INSTRUCTIONS TO CONTRIBUTORS / ANLEITUNGEN FÜR AUTOREN ...247-248

___________________________________________________________________________________

Povzetki in abstrakti / Summaries and Abstracts / ŠK 2017 št. 1-2

 

Barbara Zalar: Šolanje jugoslovanskih komunistov na Komunistični univerzi nacionalnih manjšin Zahoda v Moskvi v 20. in 30. letih 20. stoletja
- The training of Yugoslav Communists at the Communist University of the National Minorities of the West in Moscow in the 1920s and 30s
-
Ausbildung der jugoslawischen Kommunisten an der Kommunistischen Universität der Nationalen Minderheiten des Westens in Moskau in den 20er und 30er Jahren des 20. Jahrhunderts

Izvleček
V članku je opisano šolanje jugoslovanskih komunistov na Komunistični univerzi nacionalnih manjšin Zahoda v Moskvi v 20. in 30. letih preteklega stoletja. Glavni vir informacij za to temo je bilo arhivsko gradivo iz Ruskega državnega arhiva za socialno in politično zgodovino, ki je predstavljeno v pričujočem prispevku (v slovenskem prevodu). To obdobje je zelo pomembno za razumevanje delovanja Komunistične partije Jugoslavije, saj so se v Moskvi bodoči poklicni revolucionarji naučili boljševistične politike, metod in prijemov, ki so bili sestavni del Stalinove Sovjetske zveze.

Abstract
The article describes the training of the Yugoslav
communists at the Communist University of the National Minorities of the West in Moscow in the 1920s and 30s. The main source of information for this was archive material from the Russian State Archive of Socio-Political History, which is presented in this article (in Slovenian translation). This period is very important for understanding the Communist Party of Yugoslavia, since the future professional revolutionaries learnt the Bolshevik policies, methods and approaches that were a constituent part of Stalin’s Soviet Union.

Povzetek
Kraljevina SHS je s sprejetjem zakona o zaščiti države popolnoma prepovedala kakršno koli delovanje KPJ in jo tako potisnila v ilegalo. Veliko članov partije se je pred represijo v domači deželi umaknilo v Sovjetsko zvezo, kjer so se nekateri zaposlili v Kominterni in drugih političnih organizacijah, nekateri pa so študirali na mednarodnih šolah za komunistične emigrante. Ena od takšnih šol je bila tudi Komunistična univerza nacionalnih manjšin Zahoda, ki je bila ustanovljena novembra 1921. Od študijskega leta 1925/26 dalje je v njenem okviru deloval tudi poseben sektor za Jugoslovane. Šolanje novega komunističnega kadra se je skozi vsa leta ohranjalo v tajnosti. Vse kandidate za bodoče študente so pred začetkom šolanja dobro preverile njihove matične partije, nato pa so bili podvrženi strogemu preverjanju tudi po prihodu v Moskvo. Ta ukrep je zmanjševal možnost infiltracije provokatorjev, vohunov, razrednih sovražnikov in drugih neželenih elementov. Univerza in partijsko vodstvo sta skrbno bedela nad potekom šolanja – spremljala sta napredek vsakega študenta ter ocenjevala delo predavateljev. Tudi Komunistična univerza ni bila imuna na stanje, ki je vladalo v takratni Sovjetski zvezi, kjer je vsakdo sumničil vsakogar. Jugoslovanski študenti so v duhu takratnega časa ovajali svoje študijske kolege, da bi si rešili lastno življenje. Poleg tega so tovariško vzdušje v sektorju kazili tudi frakcijski boji znotraj partije.

Ključne besede: jugoslovanski komunisti, Sovjetska zveza, Kominterna, komunizem, šolanje
Key words: Yugoslav Communists, Soviet Union, Comintern, Communism, training

 

Tatjana Hojan: Pedagoška revija Popotnik pred stotimi leti
The pedagogical journal Popotnik a hundred years ago
Die pädagogische Zeitschrift Wanderer vor hundert Jahren

Izvleček
V članku je opisana vsebina naše osrednje pedagoške revije pred stoletjem. Izšel je v prelomni dobi, ko se je zamenjal urednik in ko je še tri četrt leta trajala prva svetovna vojna in je nastala nova država Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Abstract
The article describes the content of the main Slovenian pedagogical journal a hundred years ago. It was published during a turning point in history when a new editor took over and World War One lasted for another nine months and then a new state of Serbs, Croats and Slovenians was created.

Povzetek
Popotnik, pedagoški in znanstven list, je leta 1918 izšel že devetintridesetič. Uredila sta ga učitelja Mihael Nerat in Pavel Flere. Prvi se je s tem letnikom poslovil po 35 letih in predal uredništvo Fleretu, ki ga je na to mesto postavila tudi takratna slovenska učiteljska organizacija Zaveza, ki je bila lastnica in založnica lista. Pavel Flere je avtor številnih razprav, ocen in krajših prispevkov o šolstvu. Objavljal jih je pod svojim imenom in pod psevdonimi. Poleg njega so v tem letniku sodelovali učitelji, ki so napisali že več člankov v naših pedagoških listih: Fran Erjavec, Ivan Šega, Fran Kocbek, učiteljici Marija Kmet in Regina Gobec ter profesorja dr. Ivan Lah in dr. Simon Dolar. Letnik 1918 je vseboval različna področja. Precej člankov in krajših poročil je obravnavalo socialno skrbstvo, reformo učiteljskega izobraževanja in metodiko posameznih učnih predmetov. Predstavljeni so bili nekateri tuji pedagogi in šolstvo, šolske novice pri nas in v tujini, predstavljene nove knjige in revije ter slovenski pregovori in reki. Nadaljevala se je razprava o patru Hipolitu in njegovem prevodu knjige Jana Amosa Komenskega Orbis pictus.

Ključne besede: Popotnik, pedagoška revija, šolstvo, pouk
Key words: Popotnik, pedagogical journal, school, lessons

 

Marjeta Žebovec: Razvoj stavbe osnovne šole v Smledniku
- The history of the Smlednik Primary School building
- Entwicklung des Grundschulgebäudes in Flödnig

Izvleček
Leta 2015 je Smlednik praznoval dvestoletnico osnovnega šolanja v kraju. Ob tem je izšel zbornik, v katerem je bila predstavljena zgodovina tako ustanavljanja šole, ki nikakor ni bilo brez ovir, kot tudi izbiranja stavbe in gradnja novih stavb za osnovno šolo. Težave so bile tako na začetku delovanja šole kot po drugi svetovni vojni – vsaki oblasti je bilo težko zagotoviti denar za šolo. Izdelki učencev in njihove poznejše poklicne kariere pa dokazujejo, da se je bilo vredno truditi.

Abstract
In 2015, Smlednik celebrated two hundred years of its primary school. On this occasion, a collection of papers was published, presenting the history of the founding of the school, which was full of hurdles, the choosing of the building and of the construction of new buildings. Problems appeared as soon as the school began functioning and also after World War Two – the various authorities always found it difficult to provide financial resources for the school. But all the things made by the pupils and their subsequent professional careers prove that it was worth fighting for the school.

Povzetek
Osnovna šola v Smledniku je delovala že na koncu 18. stoletja, za uradni datum ustanovitve pa velja november 1815. Dobrih dvajset let je trajalo, da je bila zgrajena ustrezna stavba za poučevanje, čez petdeset let je bila povečana, v 30. letih 20. stoletja je bila po šolski stavbi napeljana elektrika, po koncu druge svetovne vojne so jo obnovili, zgradili moderna stranišča na splakovanje, vendar je bilo kljub temu treba zgraditi novo šolo. Takratna politična oblast temu ni bila naklonjena, o tem je pisal nekdanji učenec v stari šoli, takrat pa občinski odbornik, ki je zaradi odnosa oblasti do gradnje nove šole odstopil s tega mesta. Novo šolsko poslopje sta projektirala arhitekta Emil Navinšek, inovator gradnje brezkoridornih šol, in Franc Čimžar. Prvo šolsko leto v novi šoli je bilo 1967/68, prizidek je bil slovesno odprt spomladi 2004, ker pa se število prebivalcev in s tem šoloobveznih otrok stalno spreminja, morajo stalno iskati rešitve, kam dati še en dodaten razred … Slovesno praznovanje petdesetletnice nove šole je bilo 7. aprila 2018, ob tem je bila do 8. maja v avli v prvem nadstropju šole postavljena razstava En sam velik, svetel, uporaben prostor: brezkoridorne šole Emila Navinška.

Ključne besede: osnovna šola, stavba, arhitekt, obletnica
Key words: primary school, building, architect, anniversary

 

Gašper Mithans: Versko izobraževanje konvertitov v obdobju med obema vojnama na Slovenskem
- Religious education of converts in interwar Slovenia
- Religionsunterricht von Konvertiten in der Zwischenkriegszeit in Slowenien

Izvleček
V prispevku bo predstavljena praksa duhovnikov Katoliške cerkve (KC) ob prošnjah oseb nekatoliških veroizpovedi za vstop v katolicizem. Ti konvertiti so bili v obdobju med svetovnima vojnama na Slovenskem pogosto izvorno katoliške vere, a so prestopili v drugo vero, nato pa so se želeli »vrniti« v KC. Raziskani bodo konkretni primeri različih skupin, razlogi in pogoji za njihov prestop ali re-konverzijo. Ključi zahtevi, ki so jo morali izpolniti vsi kandidati, sta bili »poduk o katoliši veri«, s poudarkom na razlikah med katolišo vero in vero, iz katere so žleli izstopiti, ter pokora. To so izvajali lokalni žpniki, ki so tudi sami presodili, kdaj je oseba pripravljena za vstop v KC. Za navodila, kako ravnati, in za pridobitev pooblastila za sprejem kandidatov v KC pa so se morali obrniti na pristojnega škofa. Pri versko mešanih porokah pa so župniki zahtevali tudi sklenitev pogodbe o katoliški vzgoji otrok. Med kandidati so bili tudi tujci, zlasti kmalu po 1. svetovni vojni je bilo med njimi precej Rusov. Opažamo, da so se zahteve s strani ljubljanskega škofijskega ordinariata v tridesetih letih zaostrile v primerjavi z desetletjem poprej, število prošenj pa se je tudi povečalo, in sicer sorazmerno s povečanim številom izstopov iz KC.

Abstract
The paper will present the practice of the Catholic priests at the requests of non-Catholics to enter into Catholicism. In Slovenia these converts were in the interwar period originally often Catholics who converted into another religion and then wanted to “return” into the Catholic Church. The paper will research concrete examples of different groups, reasons and conditions for their crossing and re-conversion. The key requirements all candidates had to fulfill were the “lesson about the Catholic faith”, with an emphasis on the differences between the Catholic faith and the faith they wanted to withdraw from, and penance. For instructions on how to proceed and to obtain authorization for the admission of candidates in the Catholic Church, they had to turn to the competent bishop. In religiously mixed marriages the priests demanded a contract on the catholic education of children. Among candidates were also foreigners, especially shortly after World War I we find a lot of Russians among them. We note, that in the 1930s the requests of the Ljubljana diocesan office had tightened in comparison to the previous decade, and also the number of applications increased, namely in proportion to the increased number of exits from the Catholic Church.

Zusammenfassung
Der Beitrag befasst sich im Kontext des ersten Jugoslawien ursprünglich mit dem Religionsunterricht von Konvertiten in Slowenien. Der neue staatliche Rahmen mit nationaler, kultureller und religiöser Vielfalt hat auch im religiösen Bereich eine große Veränderung bewirkt, obwohl die katholische Kirche ihre dominierende Rolle beibehalten hat. In der Zwischenkriegszeit wurden in diesem Raum zum ersten Mal die Anfänge der religiösen Pluralisierung beobachtet, deren anschaulicher Ausdruck vielleicht die religiöse Konversion ist. Dem Motiv zufolge können wir in diesem Fall drei Arten von religiöser Konvertierung unterscheiden:

1. Konvertierung aus weltlichen privaten Gründen;

2. Konvertierung aus weltlichen gesellschaftlich-politischen Gründen und

3. Konvertierung aus einem primären religiösen Glauben.

Bei der Suche nach den Ursachen für die zunehmende Zahl von religiösen Konvertierungen sollten zudem verschiedene soziale Prozesse, wie Laisierung und Modernisierung, Staatsgrenzenänderungen, Nachkriegsmigration und Minderheitenpolitik, interreligiöse Beziehungen innerhalb des Königreichs der Serben, Kroaten und Slowenen / Jugoslawien, ungeklärte Bedingungen im kirchlichen Rechtsraum, stärkere Differenzierung der Gesellschaft und Frauenfrage, Förderung der Serbisch-Orthodoxen Kirche als "nationalen Glauben" und innenpolitische Konflikte mit Konsequenzen im religiösen Bereich berücksichtigt werden. Die Dynamik religiöser Konvertierungen lässt sich aufgrund mangelnder Archivressourcen nur teilweise analysieren. Von Archiven der Serbisch-Orthodoxen Kirchengemeinde sind die Archive aus Celje und Ljubljana erhalten. Es gibt relativ gute Einblicke in das Funktionieren von evangelischer Gemeinden, während das Problem des Erzdiözesanarchiv Ljubljana und des Erzdiözesanarchiv Maribor eine weniger transparente Führung eines Konvertierungsregisters ist, der mit dem Archiv der Diözese Triest-Koper vergleichbar wäre. Auch Erfassungen der Standesämter mit Daten über religiöse Austritte sind eine große Hilfe. Das Erforschen des Religionsunterrichts von Konvertiten in Slowenien ist wahrscheinlich nur anlässlich des Übergangs zur katholischen Kirche möglich, da es in anderen Religionsgemeinschaften an Material für ein solch spezifisches Thema fehlt. Religionsunterricht für Konvertiten wurde in der katholischen Kirche einzelnen Übergangskandidaten je nach ihrer Ausbildung und religiösem Hintergrund angepasst. Die Grundlage des Unterrichts war der Katechismus. Ein wichtiger Aspekt ist auch die religiöse Sozialisation im meist katholischen Umfeld, wo die Konvertiten durch den Besuch religiöser Rituale, der Aktivitäten religiöser Vereine, die Verfolgung katholischer Zeitungen und Literatur und den Besuch des katholischen Religionsunterrichts in der Schule Kenntnis vom katholischen Glauben erhielten. Die Gründe für den Eintritt in die katholische Kirche waren oft pragmatisch, insbesondere bei Hochzeiten oder Übergängen von Juden, obwohl wahrscheinlich weniger als bei den relativ häufigen Gründen für den Austritt aus dem Katholizismus, um eine legale Scheidung und Wiederverheiratung in der Serbisch-Orthodoxen Kirche oder im Islam zu erreichen.

Ključne besede: konvertiti, verski poduk, Katoliška cerkev, obdobje med obema vojnama
Key words: converts, religious lesson, the Catholic Church, interwar period

 

Jure Ramšak: Položaj vernih učiteljev v socialistični šoli v sedemdesetih letih
- Situation of Religious Teachers in the 1970s under Socialism
- Die Lage der gläubigen Lehrer in der sozialistischen Schule in den siebziger Jahren

Izvleček
Vprašanje idejne podobe učitelja v socialistični šoli je bilo izpostavljeno že kmalu po drugi svetovni vojni, a nikoli ne dokončno razrešeno. Prispevek se ukvarja z razpravo, ki se je razplamtela v času ideološke zaostritve v sedemdesetih letih, ko je Zveza komunistov obračunala s konceptom t. i. nevtralne šole, a morala kljub temu kompromisno priznati objektivne okoliščine poznega socializma in si ni mogla privoščiti odkrite delitve državljanov na verne in neverne. Z rezultatom polemike, kjer so tako na strani zagovornikov vernikov kot na strani marksističnega establishmenta sodelovali visoko usposobljeni intelektualci, ni bila povsem zadovoljna nobena stran, na prikrito uveljavljanje komunističnega oblastnega monopola v šolskih zbornicah pa je kasneje opozorila tudi nastajajoča demokratična opozicija. Kljub vsemu pa so ugotovitve zlasti mlajše generacije sociologov religije pripomogle k spoznanju, da je bolj kot verska pomembna pedagoška pripadnost učiteljev.

Abstract
The issue of the ideological affiliation of teachers in socialist schools was brought up soon after World War Two, but never fully resolved. The article talks about the heated debate at the time of ideological escalations in the 1970s, when the League of Communists dealt a blow to the concept of ideologically neutral school, but still had to recognise as a compromise the reality of the late-Socialist period and could not afford an open division between religious and non-religious. The result of the debate, involving highly educated individuals, satisfied neither the advocates of the religious nor those on the side of the Marxist establishment. Later, the newly emerging democratic opposition also drew attention to the concealed establishment of a communist monopoly in staff rooms. Nevertheless, the findings of the younger generation of sociologists of religion in particular contributed to the recognition that the pedagogical skills of teachers was more important than their religious affiliation.

Zusammenfassung
Im Rahmen des problematischen Verhältnisses von Religion und dem sozialistischen System, wie wir es in Jugoslawien kannten, wurde die Frage über die Lage der gläubigen Lehrer bereits in der frühen Nachkriegszeit aufgesetzt und in den siebziger Jahren wieder in den Vordergrund gerückt, als die Forderungen nach dem marxistischen Schulunterricht verschärft wurden. Zu dieser Zeit gab es in den höchsten politischen Foren, in der SZDL und in der Presse eine scharfe Polemik, in der marxistische Theoretiker und politische Spitzenvertreter (M. Kučan, F. Šetinc) auf der einen Seite und angesehene Theologen (F. Perko, V. Grmič, J. Janžekovič) auf der anderen Seite beteiligt wurden. Später wurde auch die entstehende intellektuelle Opposition in die Polemik einbezogen. Auf der Grundlage der Archivquellen der Parteiorgane, SZDL und der damaligen Zeitungen analysiert der Beitrag zunächst auf theoretischer Ebene das beharren auf dem leninistischen Bildungskonzept, der nicht den Prinzipien der Selbstverwaltung entsprach und ein großes Demokratiedefizit aufwies, wie von den Vertretern des RKK und einigen dialogisch orientierten Religionssoziologen betont wurde. Anschließend ist ein Versuch der politischen Formulierung der Lage und Rechte von gläubigen Lehrern in der öffentlichen Schule auf Grundlage der erwähnten ideologischen Annahme dargestellt, der aber trotzdem im Geiste des späten jugoslawischen Sozialismus die Gläubigen in die Arten von Unterstützern der Selbstverwaltung aufzunehmen versuchte.

Ključne besede: socialistična šola, idejnost izobraževanja, RKC, verni učitelji, moralno-politični kriteriji
Key words: socialist school, ideologies of education, Roman Catholic Church, religious teachers, moral and political criteria

 

Alenka Župančič: Gospodična Cizara – skrivni rokopisni list ljubljanskih licejk
- Gospodična Cizara – the secret manuscript newspaper of the students at the Ljubljana lyceum for girls
- Fräulein Cizara – ein geheimes Manuskriptblatt der Schülerrinnen des Lyceum zu Laibach

Izvleček
V prispevku je opisano samoiniciativno politično, kulturno in literarno delovanje ljubljanskih licejk prve generacije v letih 1911−1913. Pridružile so se tajnemu dijaškemu gibanju Preporod in izdajale skrivni rokopisni list Gospodična Cizara. V njem so kritizirale avstrijsko politiko in reakcionarne učitelje. Za sodelavce lista so poiskale priznane literate, npr. Ivana Cankarja in Otona Župančiča. V Gospodični Cizari so se licejke urile v prozi, poeziji, kritiki in publicistiki; v njej se je kalila tudi književnica Vera Albreht. Prvič so natisnjena nekatera dela Cizar.

Abstract
The article describes the self-initiated political, cultural and literary activities of the first-generation students at the Ljubljana lyceum for girls between 1911 and 1913. The students joined the secret students’ movement Preporod (Rebirth) and published the secret manuscript newspaper Miss Cizara. In it, the girls criticised Austrian politics and reactionary teachers. They enlisted recognised writers, such as Ivan Cankar and Oton Župančič, as contributors. The students used the newspaper as a training ground for writing prose, poetry, reviews and articles; the writer Vera Albreht was one of the students. Some of their work is printed here for the first time.

Povzetek
V prispevku je opisano zunajšolsko tajno literarno delovanje gojenk Mestnega dekliškega liceja v Ljubljani, njihova »enajsta šla«. V šlskih letih 1911/12 in 1912/13 so licejke izdajale skrivni list Gospodična Cizara. V listu so se, skrite za psevdonimi, preizkušale v poeziji, prozi in publicistiki, spuščale so ostre bodice na račun avstrijske politike in reakcionarnih učiteljev. Za sodelavca so pridobile celó Ivana Cankarja in Otona Župančiča. Sotrudnice lista so obiskovale predavanja »Akademije«, z Ivanom Cankarjem razpravljale o literaturi in se navduševale nad njegovimi revolucionarnimi idejami. Vse to je vplivalo na svetovnonazorsko opredelitev mladih deklet, vključile so se v tajno politično organizacijo Preporod. Nekaterim dekletom je uspelo priti do objave prispevkov v reviji Domači prijatelj, ki jo je urejala Zofka Kveder; tudi tukaj so ostale skrite za psevdonimi. Razrešen je bil psevdonim licejke Vere Kesler. Njeno prvo delo je bilo objavljeno že leta 1911. Prav Vera Kesler je bila med pobudnicami skrivnega lista, ki ga je tudi urejala, ilustrirala in vanj pisala svoje prvence. V »vajalnici« pesnjenja v Gospodični Cizari se je tako začela dolga literarna pot pesnice, pisateljice, publicistke in prevajalke Vere Kesler Albreht.

Ključne besede: Gospodična Cizara, Mestni dekliški licej v Ljubljani, Vera Kesler Albreht, Ivan Cankar, Oton Župančič
Key words: Gospodična Cizara, Town Lyceum for Girls in Ljubljana, Vera Kesler Albreht, Ivan Cankar, Oton Župančič

 

Katarina Jurjavčič: Prva leta delovanja Zavoda za fizkulturo, 1946–1950
- The first years of Institute for Physical culture, 1946–1950
- Die ersten Jahre des Instituts für Körperkultur, 1946–1950

Izvleček
Šola je bila v očeh ideologov povojnega režima in njihovih pedagoških svetovalcev eno najpomembnejših orožij v boju za »novo družo« in »novega čoveka«, zato naj bi jo posebej temeljito očistili pretekle dediščne ter prenovili z novimi ljudmi in vsebinami. Predvojne Sokole in Orle je zamenjala Fizkulturna (od leta 1948 Telovadna) zveza Slovenije, ki se je leta 1952 preoblikovala v Zvezo za telesno vzgojo Partizan. Časopis Tovariš je 27. junija 1947 poročal o Zavodu za fizkulturo kot ustanovi, »ki bo osvobodila slovensko fizkulturo tujega vpliva, ki jo bo otrebila odviše navlake ter ji dala ljudski in žvljenjski značj«. Prva generacija novih učteljev telovadbe in šorta se je po zgolj enem letu, kolikor je trajalo šolanje, razkropila po slovenskih krajih in odločilno krojila usodo razvoja šorta tako na lokalni kot tudi držvni ravni. Skozi njihove osebne zgodbe in ohranjene arhivske vire osvetljujemo mehanizme vzpostavitve srednješolskega izobraževanja ter vplive tega izobraževanja na razvoj in obuditev športnega življenja v novi socialistični ureditvi nasploh.

Abstract
The school was in the eyes of the ideologists of the post-war regime and their pedagogical advisors one of the most important weapons in the fight for a "new society" and a "new man", and therefore it had to be redesigned with new people and contents. The pre-war gymnastic societies Sokol and Orel were replaced with Physical culture (from 1948 Physical education) association of Slovenia, which, in 1952, was transformed into Association for physical education Partizan. On the 27th June 1947 the journal Comrade (“Tovariš”) reported that the Institution for physical culture “will liberate the Slovenian physical culture from foreign influence and give it people and worldly character”. After one year of schooling the first generation of new gym teachers dispersed across Slovenian towns and started to shape the destiny of sport development at both local and national level. Through their personal stories and the preserved archive sources we enlighten the mechanisms for the establishment of higher education and its impact on the development or revival of sports life in the new socialist regime in general.

Povzetek
Poudariti je treba dober učni načrt Zavoda za fizkulturo za izvajanje praktičnih predmetov, tudi v njihovi različnosti, na podlagi katerih je bilo omogočeno lažje prenašanje znanja novim generacijam učencev. Učiteljski zbor je ves čas na državni ravni dejavno sodeloval pri pripravi učnih programov in smernic za razvoj telesne vzgoje. Prva povojna generacija se je izjemno zavedala moči sodelovanja in vzajemne pomoči pri napredku (določenega kraja ali družbe nasploh), zato je hitro vzpostavila vezi s pomembnimi posamezniki, najprej večinoma v gospodarstvu, nato pa tudi v politiki, ki so jim prek svojih zvez omogočili lažje izvajanje načrtov in zamisli v praksi. Sam Zavod za fizkulturo je deloval vse do 26. novembra 1953 pod okriljem Komiteja za srednje šolstvo, ko je bil ustanovljen Inštitut za telesno vzgojo v Ljubljani z višješolskim študijem in »nastala je prva šla za telesno kulturo na Slovenskem«, ki sicer ni bila višješolska, ampak je bila, kot poudari Drago Stepišnik »temelj za naprej«, kar priča tudi poudarek znanstvenemu raziskovanju.

Ključne besede: povojno šolstvo, šport, socializem
Key words: post-war educational system, sport, exercise, socialism

 

Klaudija Sedar: Učitelji v župnijskih šolah v dolnjem Prekmurju v 17. in 18. stoletju
- The teachers of the parish schools in the lower Prekmurje region in the 17th and 18th centuries
- P
farrschullehrer im unteren Übermurgebiet im 17. und 18. Jahrhundert

Izvleček
Prekmurci svojega verskega in s tem izobraževalnega središča v domačem okolju niso imeli, saj niso imeli ne škofije ne drugih pomembnih kulturnih središč. Krajevna središča v Prekmurju so bila tako hkrati cerkvena in tudi šolska središča. V kolikšni meri so šole zares delovale in kakšen je bil pravzaprav sam šolski proces, je težko ugotoviti, saj ohranjeni in dostopni viri s tovrstnimi podatki niso bogati. Pa vendarle lahko izluščimo drobce, ki osvetljujejo vlogo učitelja v tedanjem izobraževalnem procesu, katere predmete so poučevali, v katerem jeziku in ne nazadnje, kaj so bili ti učitelji po izobrazbi in kakšne narodnosti. Nikakor pa delo učiteljev ni primerljivo z današnjo vlogo učitelja, kajti le redko so imeli urejene šolske prostore, poleg tega so pogosto delovali še v vlogi cerkovnika, kantorja, organista in opravljali druga potrebna opravila.

Abstract
The people of Prekmurje did not have their own religious and educational centre, since they did not have a diocese or any other important cultural centres. The main settlements in Prekmurje were thus also church and school centres. It is difficult to ascertain to what extent schools were truly active and what the educational process was like, since the available preserved sources contain little information on this. But fragments can still be found, which throw light on the role of teachers in the then educational process, which subjects were taught and in which language and, last but not least, what was the educational and ethnic background of these teachers. One thing is certain – their work is not comparable to today’s role of teachers, since suitable school premises were a rarity and teachers often also worked as sextons, cantors, organists and in other necessary jobs.

Povzetek
V kolikšni meri so šole zares delovale in kakšen je bil pravzaprav sam šolski proces, je težko ugotoviti, saj vizitacijski zapisniki zagrebške škofije kot drugi viri s tovrstnimi podatki niso bogati. Delo učitelja v tedanjem času pa nikakor ni primerljivo z današnjo vlogo učitelja, kajti le redko so imeli urejene šolske prostore, pa tudi število učencev je bilo marsikdaj skorajda neznatno. Poleg tega so pogosto delovali še v vlogi cerkovnika, kantorja, organista in po potrebi opravljali še kakšno drugo opravilo. Podatkov, ali so otroci obiskovali šolo, koliko let je trajalo izobraževanje in kaj so se tam učili, vsi zapisniki niti ne navajajo, ponekod so bili učitelji celo brez učencev. Vendarle pa lahko na osnovi posameznih navedb sklepamo na splošne predmete v tedanjem izobraževalnem procesu, ki so zajemali branje, pisanje, vzgojo in petje. Zanimivi so recimo tudi podatki o spolu učencev, ki so sicer redki, a so vendarle odraz socialne kulture v 17., če ne tudi 18. stoletju. Šolo so namreč obiskovali v glavnem dečki, kajti v odrasli dobi so se prav oni najpogosteje udejstvovali v obravnavah javnega značaja, zato jim je znanje branja in pisanja omogočalo lažje vključevanje v različna področja javnega življenja. Sicer ni rečeno, da je otrok znal pisati, če je obiskoval šolo, a je vendarle usvojil osnove, ki so mu kasneje v življenju koristile. Kot ugotavljamo, je bil jezik pri pouku v šoli enak kot v cerkvi, kar je razumljivo in logično, saj so učitelji navsezadnje otroke s predpisanim oziroma ustaljenim učnim jezikom pripravljali na kasnejše spremljanje in razumevanje verskih obredov ter branje cerkvenih besedil, ki so najverjetneje tudi bila osnovno učno sredstvo pri pouku. Ugotavljamo, da so učitelji, ki ostajajo v določenem oziru še vedno bela lisa v zgodovini prekmurskega prostora, še v 17. stoletju bivali v svojih lastnih hišah, saj posebnega učiteljevega doma še ni bilo. Tako so najverjetneje učenci, katerih pa ni bilo prav veliko, hodili po znanje v učiteljevo domačo hišo. Tudi ko je bila hiša za učitelja že postavljena, navadno v bližini župnišča, da je župnik lahko imel nadzor nad poukom, je bila ena od sob namenjena poučevanju. Če so imeli župniki okrog župnišča zadovoljivo gospodarsko poslopje, pa so učitelji morali biti zadovoljni z malim, torej s hiško in morda kakšnim vrtom ob njej. Že samo
ta primerjava jasno kaže, da so bili župniki precej na boljšem, lahko rečemo tudi bolj spoštovani in nedvomno bolj preskrbljeni. Prav tako je bil učiteljev dom in/ ali šola še konec 18. stoletja lesen in skromen.

Ključne besede: dolnje Prekmurje, 17. in 18. stoletje, učitelji in njihove karakteristike, vloge učiteljev, poučevanje
Key words: lower Prekmurje, 17th and 18th centuries, teachers and their characteristics, role of teachers, teaching

 

Gvido Stres: Učitelji in učiteljice Stres na Goriškem in Koroškem – kronike učiteljskih družin Stres na Goriškem, Koroškem in v Ljubljani
- The teachers from the Stres family in the Gorica area and in Carinthia – chronicles of the Stres family teachers in the Gorica area, Carinthia and Ljubljana
- Lehrer und Lehrerinnen Stres in Görz und Kärnten – Chroniken der Lehrerfamilien Stres in Görz, Kärnten und Laibach

Izvleček
Članek je zapis o življenjski poti treh generacij učiteljev in učiteljic Stres iz Goriške od konca šestdesetih let 19. stoletja do začetka sedemdesetih let 20. stoletja. Začetnika rodbine učiteljev Stresov sta bila Anton Stres iz Sužida pri Kobaridu in Amalija, rojena Schlegel, iz Šturij pri Ajdovščini, ki sta učiteljevala v Bovcu, Breginju in Sedlu. V njuni družini je bilo od osmih otrok šest učiteljev: sinova Anton in Feliks ter hčerke Fani, Ema Marija, Milena in Stanka, ki so bili narodno zavedni učitelji na šolah na Goriškem in v krajih svojega učiteljevanja dejavni tudi izven šole. Anton (Tonin) je bil eden od začetnikov slovenskega planinstva na soški strani Julijskih Alp ter pisec planinskih člankov. Vera, hči Tonina in Karle Stres, rojene Lunder, se je izobrazila za profesorico pedagogike v Ljubljani, po koncu druge svetovne vojne sta se skupaj z možem Jožetom Kmetcem uveljavila kot pedagoga in surdopedagoga. Družina Alojzije in Feliksa Stresa, ki je bil pred prvo svetovno vojno učitelj v Temnici in Škrbini na Krasu, je preživela večletno begunstvo na Dolenjskem in se s Feliksovo službo učitelja na Lešah pri Prevaljah leta 1921 dokončno preselila na Koroško. V družini so bili trije od petih otrok učitelji in šolski upravitelji na koroških šolah: učiteljski par Milena Stres in šolski upravitelj Ivo Močnik v Libeličah, učiteljski par Boris in Mira Stres na Prevaljah, in Gvido, tudi ljubiteljski slikar, učitelj v Lokovici, Pamečah in od leta 1957 knjižničar v Študijski knjižnici na Ravnah na Koroškem.

Abstract
The article talks about the life of three generations of teachers from the Stres family in the Gorica area from the 1860s to the early 1970s. The first members of the Stres family to become teachers were Anton Stres from Sužid near Kobarid and Amalija, nee Schlegel, from Šturije near Ajdovščina, who taught in Bovec, Breginj and Sedlo. Out of the eight children in their family, six were teachers: the sons Anton and Feliks and the daughters Fani, Ema Marija, Milena and Stanka, who were nationally aware teachers in schools around Gorica and also active outside school in the places where they worked. Anton (Tonin) was one of the founders of Slovenian mountaineering on the River Soča side of the Julian Alps and the writer of articles on mountaineering. Vera, the daughter of Tonin and Karla Stres, nee Lunder, became a pedagogy professor in Ljubljana and after World War Two she and her husband, Jože Kmetec, became renowned pedagogues and teachers for the deaf. The family of Alojzija and Feliks Stres – before World War One the latter taught in Temnica and Škrbina on the Karst – following a period when they were refugees in the Lower Carniola region, finally moved to
Carinthia (Koroška) after Feliks got a teaching post in Leše near Prevalje in 1921. Three out of five children in the family were teachers or headteachers at various schools in Carinthia: Milena Stres and the headteacher Ivo Močnik in Libeliče, Boris and Mira Stres in Prevalje, and Gvido, also an amateur artist, was a teacher in Lokovica and Pameče, and from 1957 a librarian at the Study Library in Ravne na Koroškem.

Zusammenfassung
Der Artikel präsentiert den Lebensweg von drei Generationen von Lehrern und Lehrerinnen der Familie Stres aus Görz vom Ende der sechziger bis zu den frühen siebziger Jahre des 20. Jahrhunderts. Die ersten Lehrer aus der Lehrerfamilie waren Anton Stres aus Sužid bei Kobarid und Amalija, geb. Schlegel aus Šturje bei Ajdovščina, die in Bovec, Breginj und Sedlo unterrichteten. Sechs ihrer acht Kinder waren Lehrer: Die Söhne Anton und Feliks und die Töchter Fani, Ema Marija, Milena und Stanka, die an der Lehrerschule in Koper und Gorica ausgebildet wurden, waren nationalbewusste Lehrer an Schulen in der Görz Region und dazu aktiv auch außerhalb der Schule. Anton (Tonin), Lehrer in Idrsko und Oberlehrer in Cerkno, war einer der Anfänger des slowenischen Alpinismus auf der Soča Seite der Julischen Alpen und Autor von Artikeln über Alpinismus. Vera, die Tochter von Tonin und seiner Frau Karla, geboren Lunder,
fehrte Pädagogik in Ljubljana. Nach dem Zweiten Weltkrieg machte sie sich mit ihrem Ehemann Jože Kmetec als Pädagogin und Surdopädagogin am Institut für gehörlose Jugend in Ljubljana geltend. Vater Anton und Tochter Fani, Lehrerin in Kobarid, starben während des Ersten Weltkrieges als Flüchtlinge in Ljubljana und Bled, während Mutter Amalija nach dem Krieg mit ihren Töchtern von Ljubljana nach Görz in ihr eigenes Haus zurückkehrte, wo die Lehrerrinnen Milena und Stanka eine schwierige Zeit unter der faschistischen Autorität Italiens durchmachten. Die Familie von Alojzija und Feliks Stres, der vor dem Ersten Weltkrieg in Temnica und Škrbina in Karst unterrichtete, verbrachte mehrere Jahre im Exil in Dolenjsko und zog schließlich in 1921, als Feliks eine Lehrerstelle in Leše bei Prevalje bekam, nach Kärnten. Drei ihrer fünf Kinder waren Lehrer: das Lehrerpaar Milena Stres und Schulverwalter Ivo Močnik haben wesentlich zur Konsolidierung der slowenischen Zugehörigkeit von Libelič zwischen den beiden Weltkriegen beigetragen, Boris und Mira Stres, ein Lehrerpaar an der Schule in Prevalje, hatten zwei Jahrzehnte nach dem Zweiten Weltkrieg eine wichtige Rolle im kulturellen Leben in Prevalje. Gvido, auch ein Amateur-Maler, unterrichtete an den Schulen in Lokovica und Pameče und arbeitete von 1957 an als Bibliothekar in der Bibliothek in Ravne in Kärnten.

Ključne besede: učitelji in učiteljice Stres, Goriška, Koroška, narodna zavest, begunstvo.
Key words: the Stres family teachers, Gorica area, Carinthia/Koroška, patriotism, refugees

__________________________________________________________________________________

Šolska kronika – revija za zgodovino šolstva in vzgoje. Glasilo Slovenskega šolskega muzeja,

Ljubljana (Slovenija) je slovenska znanstvena in strokovna revija za zgodovino šolstva, pedagogike

in vzgoje, ki jo od leta 1992 samostojno izdaja Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Revija ima

začetke v skupnem zborniku šolsko-pedagoških muzejev v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, ki je

začel izhajati leta 1964 kot Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete.

School Chronicle – Journal of the History of Schooling and Education. Bulletin of the Slovenian

School Museum. Ljubljana (Slovenia) is a Slovenian scientific and professional publication

concerned with schooling, pedagogy and education. Since 1992 it has been independently

issued by the Slovenian School Museum in Ljubljana. The Miscellany has developed from a joint

publication of the school-pedagogical museums in Ljubljana, Zagreb in Belgrade, which began

to be published in 1964 under the title of A Miscellany of the History of Schooling and Education.

 
prijavi se na novice
išči po strani
Slovenski šolski muzej
Plečnikov trg 1, 1000, Slovenija,
e-pošta: solski.muzej@guest.arnes.si,
telefon: +386 01/251-30-24 (uprava),
+386 01/251-31-27 (kustosi),
+386 01/251-31-63 (knjižnica)
Produkcija: Spletne rešitve Sloway