Uporabniške straniKošarica artiklovPošljite e-mailDodaj med priljubljene

Naprej v preteklost ~ #Plečnikvmuzeju #nočvmuzeju

Prihaja nov krog akcije #naprejvpreteklost, ko slovenski muzeji in galerije vabijo
k raziskovanju dediščine v spletnem okolju.
V tednu med 4. in 10. aprilom 2022 raziskujte kakšna je #nočvmuzeju in kaj dela #Plečnikvmuzeju .🙂
 
 
Skupnost muzejev Slovenije / Slovenian Museum Association
Služba za premično dediščino in muzeje
 
Sodelujoči:
Poletna muzejska noč Muzej Ribnica Muzej slovenskih filmskih igralcev / Museum of Slovenian Film Actors Narodni muzej Slovenije / National Museum of Slovenia Tehniški muzej Slovenije Muzej pošte in telekomunikacij Grad Rajhenburg Mestni muzej Ljubljana MESTNI MUZEJ KRŠKO Mestni muzej Litija Posavski muzej Brežice Pokrajinski muzej Celje Muzej novejše zgodovine Slovenije I National Museum of Contemporary History Muzej novejše zgodovine Slovenije I National Museum of Contemporary History Miren Kras Slamnikarski muzej Domžale Koroški pokrajinski muzej Gornjesavski muzej Jesenice Slovenski planinski muzej Medobčinski muzej Kamnik Pokrajinski Muzej Kočevje Pokrajinski muzej Ptuj Ormož Pokrajinski muzej Maribor Pokrajinski Muzej Koper Gorenjski muzej Muzejčica Gorenjski Muzej Galerija-Muzej Lendava Ljubljanski grad / Ljubljana Castle MGLC Ljubljana MAO Slovenija Plečnikova hiša / Plečnik House Prirodoslovni muzej Slovenije Ruska dača Slovenska kinoteka Slovenski gledališki inštitut Slovenski šolski muzej Slovenski etnografski muzej Železniški muzej Slovenskih železnic Sinagoga Maribor MNOM - Muzej narodne osvoboditve Maribor UGM l Umetnostna galerija Maribor Vojaški muzej Slovenske vojske Belokranjski muzej Metlika Pomurski muzej Murska Sobota/Pomurje museum Goriški muzej Dolenjski muzej Novo mesto Pomorski Muzej Piran Park vojaške zgodovine Pivka/Park of military history Pivka in drugi...
 

___________________________________________________________________________________
1.
Po koncu 1. svetovne vojne je bil slovenski narod del nove države - Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Največja pridobitev na področju šolstva je bila ustanovitev Univerze v Ljubljani leta 1919. Med prvimi fakultetami je bila tudi Tehniška fakulteta, v okviru katere je deloval oddelek za arhitekturo. Jože Plečnik je bil eden prvih profesorjev na njem, zasnoval pa je tudi poslopje, v katerem je potekal pouk. Stavba Stare tehnike (danes Fakulteta za farmacijo na Aškerčevi cesti 7) je bila končana leta 1921 in je bila s tem prvi Plečnikov realiziran objekt v Ljubljani. V njej je bilo prostora za nekaj oddelkov Tehniške fakultete. Ob dolgih hodnikih so se vrstili kabineti in predavalnice s preprosto opremo. Plečnik je poučeval predmet Arhitektsko risanje, ki bi po njegovem mnenju moralo biti temelj vzgoje arhitektov.
 
Viri: Peter Krečič, Jože Plečnik-branje oblik, Ljubljana 1997; spletna stran MAO; Wikipedija.
Fotografiji: Plečnikova risalnica na Stari Tehniki ok. 1925, foto: dokumentacija MGML / Plečnikova zbirka; Vhod Stare tehnike oz. danes Fakultete za farmacijo, spletna stran dijaskisvet.si.
 
 
 
 
2.
Nogometni navdušenci, ste se kdaj udeležili kakšne nogometne tekme na stadionu Bežigrad? Znan je tudi kot Plečnikov stadion in je začel nastajati leta 1925, po tem, ko je Plečnik sprejel naročilo katoliške telovadne organizacije Orel. Organizacija je nastala po zgledu liberalnega Sokola in je delovala do ukinitve leta 1929. Objekt je bil namenjen druženju mladih pri športnih aktivnostih in takrat aktualnim množičnim nastopom. Gradnja stadiona se je zavlekla zaradi razpustitve Orla in začetka vojne ter je bila tako zaključena šele po 2. svetovni vojni. Stadion je za izvajanje predmeta telovadbe uporabljala tudi OŠ Bežigrad. Leta 2008 je bil stadion zaprt zaradi načrtovanja prenove, a gradnja vse do danes ni stekla.
 
Viri: Peter Krečič, Jože Plečnik-branje oblik, Ljubljana 1997; spletna stran MOL; Wikipedija.
Fotografije: Nogometaši OŠ Bežigrad, fototeka SŠM; Predaja štafetne palice, OŠ Bežigrad, fototeka SŠM; Štart pionirk, OŠ Bežigrad, fototeka SŠM.
 
 
 
 
 
3.
Šolo si težko predstavljamo brez knjižnice. Vanjo najprej zahajamo kot radovedni učenci, ki se šele spoznavajo s svetom črk in nato kot dijaki ter študenti v iskanju uporabnih informacij. Za strokovnjake so knjižnice in arhivi kljub spletu in digitalizaciji gradiva še vedno nepogrešljiv del raziskovanja.
Osrednja knjižnica v Sloveniji se imenuje Narodna in univerzitetna knjižnica ali na kratko NUK. Tudi če je še niste obiskali, verjetno poznate njeno značilno fasado v kombinaciji opeke in kamna. Ko stopimo v notranjost, se po temnem stopnišču vzpnemo do svetle čitalnice – luči učenosti. Načrte za NUK je Jože Plečnik izdelal v letih 1930-31, knjižnica pa se je vanjo preselila spomladi 1941. Po vojni leta 1945 je bil knjižnici priznan status slovenske nacionalne knjižnice in takrat je tudi dobila današnji naziv Narodna in univerzitetna knjižnica.
 
Vira: Peter Krečič, Jože Plečnik-branje oblik, Ljubljana 1997; spletna stran NUK.
Fotografiji: Zunanjost NUK, spletna stran NUK; Čitalnica NUK, fototeka SŠM.
 
 
 
4.
Stavba, kjer danes domuje SŠM, ima bogato zgodovino, povezano s šolstvom. Mnogo obiskovalcev se še spomni šole za medicinske sestre, razstavni prostori pa so v njihovem spominu zapisani kot učilnice, šolski hodnik in kabineti. Malo manj obiskovalcev se spominja zgradbe kot del uršulinskih dekliških šol. Redovnice so dekliško šolo vodile od začetka 18. stoletja, v drugi polovici 19. stoletja so jo nadgradile z ženskim učiteljiščem, višjo gospodinjsko šolo in dekliško meščansko šolo. V prvi polovici 20. stoletja so želele uršulinke svojo dejavnost dopolniti še z gimnazijo. Načrt za prizidek so zaupale Jožetu Plečniku, ki je pripravil načrt tudi za ureditev vrta ob samostanu. Zanimivo je, da se je Plečnik bolj zavzemal za ohranitev zelenih površin kot samo gradnjo gimnazije. Vseeno se gimnazija, ki je bila po 2. svetovni samostanu odvzeta, danes imenuje ravno po njem - Gimnazija Jožeta Plečnika.
 
Vir: Renčelj Škedelj, Pergovnik, Adamič, Uršulinska šola v Ljubljani in stavbna zgodovina šolskih poslopij, Šolska kronika, 26, 2017.
Fotografiji: II. gimnazija v Ljubljani (danes Gimnazija Jožeta Plečnika), fototeka SŠM; Plečnikov urbanistični načrt z izrisom uršulinskega vrta, 1944, hrani MGML.
 
 
 
 
5.
Križanke so svoje ime dobile po samostanu, ki je bil domovanje nemškega viteškega reda ali križnikov. Po 2. svetovni vojni so križnike iz samostana izselili in se lotili prenove celega kompleksa. Plečnik je s križniki že prej sodeloval in je samostan dobro poznal. Preuredil ga je med letoma 1952 in 1956, ko so določili tudi novo namembnost prostorov. Večji del je postal letno gledališče, po katerem so Križanke še danes najbolj znane. V drugem delu je dobila prostore Šola za umetno obrt, danes Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Oblikovna - SŠOF Ljubljana. Morda se še spomnite novic iz leta 2020, ko so želeli šolo iz prostorov Križank izseliti, a so dijaki organizirali mirne proteste, na katerih smo lahko videli tudi zelo kreativne transparente.
 
Vira: Peter Krečič, Jože Plečnik-branje oblik, Ljubljana 1997; portal MMC.
Fotografiji: Križanke, foto: Luka Cjuha/Dnevnik, Protesti leta 2020, foto: BoBo/portal MMC.
 
 
 
 
6.
Poletna muzejska noč letos praznuje 20 let. Tudi vi radi obiščete muzeje in galerije na ta poseben dan, ko so naša vrata odprta vse do polnoči? Marsikaj je bilo v zadnji letih malo drugače, na PMN 2020 smo tako na učno uro prvič povabili družbo plišastih igrač. 😊
Še malo in vas bomo lahko povabili na PMN 2022. Že sedaj si v koledarju označite soboto, 18. 6. Upamo, da bosta naša razstava Šola je zakon in stara učilnica spet polni!
 
Fotografije: Učna ura Fizika, PMN 2018; Učna ura Lepo vedenje, PMN 2018; Učna ura Higiena, PMN 2020, fototeka SŠM.
📸 Slovenski šolski muzej / Urška Boljkovac
 
 
 
 
prijavi se na novice
išči po strani
Slovenski šolski muzej
Plečnikov trg 1, 1000, Slovenija,
e-pošta: solski.muzej@guest.arnes.si,
telefon: +386 01/251-30-24 (uprava),
+386 01/251-31-27 (kustosi),
+386 01/251-31-63 (knjižnica)
Produkcija: Spletne rešitve Sloway