Uporabniške straniKošarica artiklovPošljite e-mailDodaj med priljubljene

France Prešeren in Anton Slomšek na filozofskem študiju C.-kr. liceja v Ljubljani

France Prešeren in Anton Slomšek na filozofskem študiju C.-kr. liceja v Ljubljani

Gimnazija je bila pred letom 1848 edina šola na sekundarni stopnji izobraževanja, ki je omogočala študij na licejih in univerzah. V nasprotju z osnovnimi ali t. i. nemškimi šolami je bila latinska šola, ki je že ob vstopu od gojencev zahtevala določeno predznanje. Na podlagi antičnih piscev in latinskih cerkvenih avtorjev je gojence vzgajala in predvsem jezikovno oblikovala. Prvi štirje razredi gimnazije so bili gramatikalni, vsi naslednji pa humanitetni. V manjših središčih so bile nepopolne petrazredne gimnazije, predvsem v deželnih glavnih mestih pa šestrazredne. Če so bile pridružene licejem z dveletnim filozofskim študijem, kot na primer v Ljubljani, pa so bile akademske. Dveletni filozofski študij na liceju je bil nadgradnja srednješolskega izobraževanja. Absolventom je omogočal prehod na štiriletni teološki študij na liceju ali na univerzo, na primer na Dunaj, ki je imela poleg teološke še druge študijske smeri (medicino in pravo). Na filozofskem študiju C.-kr. liceja v Ljubljani sta se v študijskem letu 1819/1820 v istem letniku znašli dve znameniti slovenski zgodovinski osebnosti: bodoči izjemen slovenski pesnik in jezični dohtar France Prešeren ter bodoči lavantinski (mariborski) škof Anton Martin Slomšek in prvi Slovenec, ki je bil razglašen za blaženega.

 

 

Študenti po prvem semestru prvega letnika filozofskega študija na liceju v Ljubljani v študijskem letu 1819/1820. Ocenjeni so iz vedenja, verouka, latinščine, grščine, geografije in zgodovine ter iz matematike. Pod seznamom je podpisan Matevž Ravnikar, stolni kanonik in ravnatelj filozofskega študija. V Ljubljani, 10. januarja 1820.

 

Prešeren in Slomšek sta bila pri vseh učnih predmetih ocenjena z najboljšo oceno em(inens). V naslednjih desetletjih sta močno vplivala na slovensko kulturo, ustvarjalno moč slovenskega jezika in sposobnost preživetja slovenskega naroda. Prešeren je zapisan v skupini študentov, ki so bili oproščeni plačila šolnine, Slomšek pa med tistimi, ki so za oprostitev prosili, saj je ob navedbi, da je gimnazijo obiskoval v Celju, ravnateljstvu filozofskega študija predložil ubožno spričevalo, kot je pojasnjeno v opombi.

 

Vir: ARS, AS 14 Gubernij v Ljubljani, registratura VIII, fasc. 55, l. 1819.

 

mag. Stane Okoliš

 

Digitaliziran posnetek izvirnega dokumenta iz Arhiva Republike Slovenije si bo mogoče ogledati na stalni razstavi Slovenskega šolskega muzeja z naslovom Šola je zakon! Izobraževanje in vzgoja na Slovenskem skozi čas, ki bo odprta na pomlad tega leta.

 
prijavi se na novice
išči po strani
Slovenski šolski muzej
Plečnikov trg 1, 1000, Slovenija,
e-pošta: solski.muzej@guest.arnes.si,
telefon: +386 01/251-30-24 (uprava),
+386 01/251-31-27 (kustosi),
+386 01/251-31-63 (knjižnica)
Produkcija: Spletne rešitve Sloway