France PREŠEREN v osnovni šoli pod francosko oblastjo.

 

Ko je France Prešeren v šolskem letu 1810/1811 začel hoditi v trivialno osnovno šolo v Ribnici, je francoska šolska oblast v Ilirskih provincah (1809–1813) po vzoru šolskega sistema v Franciji in na podlagi dotedanjih krajevnih razmer ravno uvedla nov (ilirski) šolski sistem.

 

Francozi splošne šolske obveznosti, kot so jo vsaj deklarativno vpeljali v habsburških dednih deželah že pod vladarico Marijo Terezijo (1774), niso poznali. Francoska država je skrb za osnovno izobraževanje v celoti prepustila občinam, le za nadzor nad osnovnimi šolami je po Odloku o organizaciji javnega šolstva v Ilirskih provincah (1810) pooblastila predstojnika prve višje organizirane šole (gimnazije), ki je bila v središčih okrožij v pristojnosti države.

 

Ker je avstrijski sistem financiranja osnovnih šol prenehal delovati, nove »francoske« občine pa niso bile zmožne priskrbeti dovolj sredstev, so dotedanje osnovne šole začele propadati. Zaradi izjemne zavzetosti ribniškega dekana in dotedanjega okrajnega šolskega nadzornika Bonaventure Humla za razvoj šolstva pa je dvorazredna trivialna šola v Ribnici po starem sistemu uspešno delovala tudi pod francosko oblastjo.

V prvi polovici 19. stoletja so bile trivialke le izjemoma dvorazredne šole. Velika večina preprostih osnovnih šol (trivialk), v katerih so učence ob verski vzgoji poučevali brati, pisati in računati, je bila takrat še enorazrednic. Na območju ene šolske občine je en učitelj v eni učilnici poučeval vse za šolo sposobne otroke od 6. do 12. leta starosti. Višje organizirane osnovne šole so bile trirazredne glavne šole v okrožnih glavnih mestih in štirirazredna glavna vzorčna šola ali normalka v prestolnem deželnem mestu, ki je bila norma in vzorec za druge osnovne šole v deželi ter pripravljalnica za učiteljske kandidate.

 

Ko je Prešeren v šolskem letu 1811/1812 končal dvorazredno ribniško trivialko, se je v jeseni 1812 vpisal v 3. razred normalke v Ljubljani, ki jo je kot ravnatelj ljubljanske francoske gimnazije vodil in nadzoroval Valentin Vodnik. Pod francosko oblastjo je bila nekdanja avstrijska normalka preoblikovana v šolo po francoskih vzgledih, vendar je v prestolnici Ilirije ohranila poseben status. Ta se je izkazoval že v naslovu »Les Écoles primaires Normales«, ki ga takrat v Ilirskih provincah ni imela nobena druga šola. Po avstrijskem šolskem sistemu je opravljen tretji razred glavne šole njenim absolventom omogočal neposreden prehod na gimnazijo in jim s tem odprl pot do najvišje izobrazbe.

 

Ker je bila francoska gimnazija v Ljubljani trirazredna, avstrijska pa šestrazredna, bi bil prehod na francosko gimnazijo za Prešerna še lažji, če se francoska uprava iz območja Ilirskih provinc po koncu šolskega leta 1812/1813 in zlomu napoleonske vojske septembra 1813 ne bi že prej umaknila. Z odhodom Francozov so v Ljubljani obnovili tudi avstrijski šolski sistem, po katerem se je od prve gimnazije 1813/1814 do končanega drugega letnika filozofskega študija na liceju 1820/1821 šolal tudi France Prešeren.

 

 

Iz kataloga učencev tretjega razreda »des Écoles Primaires« v Ljubljani v drugem semestru leta 1813 (glej prilogo), ki ga je ravnatelj Vodnik v celoti za vse razrede potrdil 30. avgusta 1813, je razvidno, da je bil France Prešeren, sin kmeta iz župnije Rodine, star 12 let, ocenjen iz naslednjih šolskih predmetov: verouka, branja (francosko in nemško), lepopisja (francosko, nemško, uradniško), aritmetike (deljenje, pravilo razvrščanja »de Tri«, ulomki), nemške ortografije, slovnice (francoske, nemške, latinske) in vedenja. Bil je eden najbolj uspešnih učencev, saj je imel pri večini predmetov najboljšo oceno – op(time), pri drugih (lepopisju in nemškemu branju) pa tej najbližjo ac(cessit). Tudi v vedenju je bil (tb) zelo dober.

Pod seznam učencev tretjega razreda sta podpisana Jožef Golob l.r. (šolski pomočnik) in učitelj Urban Jesenovec l.r.

 

Pripravil: mag. Stane Okoliš

 

Foto vir: ZAL, LJU 224, normalka, Cataloque Des Élevès des Écoles primaires Normales de Laybach de l' année 1811 jusque 1813 inclus, str. 24b.