V tednu pred kulturnim praznikom smo v naši knjižnici za vas raziskali,

kaj so o Prešernu pisali v različnih obdobjih.

 

 

AVSTRO-OGRSKA – Prešeren si utira svojo pot v šolska berila.

 

Prešeren se v šolskih berilih prvič omenja leta 1880, torej 31 let po svoji smrti. V Kočnikovem Tretjem berilu najdemo kratek verz z naslovom Izreki. Do takrat so v šolah kot priročnik uporabljali Macunovo Cvetje slovenskiga pesničtva iz leta 1850, v kateri najdemo 5 Prešernovih pesmi. Gre za čas, ko je slovenščina šele postajala učni predmet v gimnazijah, hkrati pa sta Prešerna v tem času glede na priljubljenost v šoli prehitevala, danes še komaj poznani, Jarnik in pa Koseski.

V letih po 1880 izhaja več šolskih beril in hkrati raste tudi Prešernova prepoznavnost.

 

V letu 1893 ga dr. Jakob Sket v svoji Slovenski čitanki navede kot prvaka slovenskih pesnikov in ustanovitelja slovenskega pesništva.

 

Leta 1905 v Ljubljani odkrijejo Prešernov spomenik, učenci srednjih šol pa prejmejo Ganglovo brošuro Slava Prešernu, s pesmimi in življenjepisom. Pred začetkom prve svetovne vojne se Prešeren dokončno uveljavi kot največji slovenski pesnik.

 

(Povzeto po Tatjana Hojan, Razstava - Prešeren v čitankah do leta 1941. Slovenski šolski muzej: Ljubljana, 1984.)

 

 

_____________________________________________________________________________________
KRALJEVINA SHS / KRALJEVINA JUGOSLAVIJA – Prešeren velja za največjega slovenskega pesnika, a je hkrati zavit v molk - I. del.

Leta 1923 je prvič v šolskem berilu (Pavel Flere, Peta čitanka) objavljena Zdravljica.
V naslednjih berilih se izbor pesmi vse bolj širi, leta 1925 je tako v gimnazijski čitanki Prešernu posvečenih že kar 51 strani. V tem obdobju velja za največjega slovenskega pesnika, kljub temu pa v učiteljskih razpravah iz tega časa ni najti skoraj ničesar o tem, kako ga v šolah predstaviti učencem.
Redek primer je članek učitelja Rudolfa Kodriča o tem, kako Prešerna v šoli obravnavati en cel dan, pri tem pa delovati interdisciplinarno. V pouk slovenskega jezika Kodrič vnese še didaktične ideje za likovno ustvarjanje, matematične in zemljepisne naloge. Kot zanimivost učitelj navaja tudi, da so učenci že leta 1930 imeli težavo z razumevanjem Prešernovega jezika.

(Delno povzeto po Tatjana Hojan, Razstava - Prešeren v čitankah do leta 1941. Slovenski šolski muzej: Ljubljana, 1984.)

Vir: Rudolf Kodrič: Prešeren, slovenski pesnik v: Popotnik – Pedagoški list, letnik LII, 1930-31.

 

_____________________________________________________________________________________

KRALJEVINA SHS / KRALJEVINA JUGOSLAVIJA – Prešeren velja za največjega slovenskega pesnika, a je hkrati zavit v molk - II. del.

Najbolj je v obdobju med obema vojnama Prešeren slavljen v zamejstvu. V Trstu tik pred vzponom fašizma izideta dve slovenski berili z več in povsem novimi Prešernovimi pesmimi. Zatem je slovenski jezik tam prepovedan. Tako tudi slovenska književnost in Prešeren doživita huda nasprotovanja, a ostajata v ljudeh.

Leta 1969 je slovenski licej (primerljivo srednješolskemu izobraževanju v Sloveniji) v Trstu poimenovan prav po Francetu Prešernu.

(Povzeto po Tatjana Hojan, Razstava - Prešeren v čitankah do leta 1941. Slovenski šolski muzej: Ljubljana, 1984.)

Vir: Janez Trdina, Spomin na Prešerna, Peto berilo za peti in šesti razred ljudskih šol, Trst 1922.

 

_____________________________________________________________________________________

JUGOSLAVIJA PO 1945 – Prešeren kot vizionar socialistične države. - I. del.

 

 

____________________________________________________________________________________

JUGOSLAVIJA PO 1945 – Prešeren kot vizionar socialistične države. - II. del.

 

Profesorica Marija Jamar leta 1949 v učiteljski reviji Popotnik naniza nekaj navodil, kako primerno poučevati Prešerna. Pesnikovo življenje in delo naj se uči zoženo in komentirano v skladu z državno ideologijo.

- »France Prešeren je naš največji pesnik« priučeno ponavljajo dijaki vseh razredov. Ko pa jih vprašamo, zakaj je Prešeren naš največji pesnik, le prevečkrat ugotovimo, da je njihovo znanje samo naučeno na pamet, omejeno na naštevanje letnic, naslovov pesmi in pesniških oblik. Tuje pa so jim njegove misli. - Prikažemo jim njegovo neomajno vero v svobodno in srečno prihodnost slovenskega naroda in v bratstvo vseh svobodoljubnih narodov sveta, njegovo prepričanje, da si bo treba svobodo, srečo in bratstvo priboriti z orožjem, njegov odpor proti nasilju, njegovo zasmehovanje kramarskega pridobitništva, njegovo veliko ljubezen do domovine, njegovo borbo z vsemi nazadnjaškimi stremljenji tedanjega časa, njegov napredni odnos od žene.

- Ko tretješolec (primerljivo današnjemu zaključku osnovne šole) zapušča nižjo gimnazijo oz. sedemletko, mora biti Prešeren zanj ne samo glasnik svoje dobe, ampak glasnik slovenskega ljudstva in njegovih teženj vse do našega časa, glasnik naprednih sil vsega sveta.

- Prvošolec (primerljivo današnjemu dijaku 1. letnika gimnazije) pozna Prešerna že iz osnovne šole. Seznanil se je s Trdinovimi mladostnimi spomini na pesnika, na pamet se je naučil Vrbe in najznačilnejših osem vrstic iz Zdravljice, ve, da se je v narodnoosvobodilni borbi ena izmed slovenskih brigad imenovala po Prešernu.

- Dijake seznanimo s Primičevo Julijo in pesnikovo ljubeznijo. Bogata Primčeva edinka je bila sicer bolj izobražena kakor njene vrstnice, saj jo je poučeval bratov domači učitelj, vendar pa se ji v nemškutarskem meščanskem okolju domače hiše ni mogla zbuditi ljubezen do domovine in slovenskega jezika. Svoja mlada leta je preživljala v materinem salonu, poslušala trgovske pogovore materinih znancev in plehko klepetanje svojih prijateljic. Pripadala je krogu, ki ga je Prešeren v »Glosi« obsodil. Biti bi morala izredno močnega, zdravega značaja, da bi bila lahko pretrgala z vezmi, ki so jo vezale na nazadnjaško okolje in šla za pesnikom svobode in ljubezni. Julija tega ni mogla.

- Pripovedujmo jim o preprostem dekletu Ani Jelovškovi, ki je izšla iz slovenskega ljudstva, ki ni imela take izobrazbe kot Julija, pa je vendar skušala razumeti velikega pesnika in sprejela nase težko usodo nezakonske matere.

- Posebne priprave za proslavo pesnikovega dne naj zaposle vse dijake. Dijaki naj z recitacijami podajo kronološko pesnikovo delo, sestavijo naj razlage k posameznim pesmim, v govoru naj očrtajo pesnikove misli. S petjem uglasbenih pesmi naj prikažejo pevnost pesnikove besede. V Prešernovem tednu pa naj prirede tudi bralni večer, na katerem naj berejo značilne odlomke iz del, ki govore o Prešernu, iz spominov sodobnikov, iz pisem itd. Dijaška in sindikalna knjižnica naj s profesorjevo pomočjo organizirata razstavo Prešernovih knjig, slik, rokopisnih posnetkov, fotografij pesnikov sodobnikov, krajev, v katerih je prebival in ki jih je opeval. Dijaki naj ilustrirajo posamezne pesmi, narišejo naj Prešernov biografski zemljevid, ilustrirajo naj posamezne dobe Prešernovega ustvarjanja. Na razstavi prikažemo tudi najboljše naloge in referate o Prešernu. Pesnika približujemo dijakom tudi z izleti v Kranj in v Vrbo, z ogledom hiše v Rožni ulici v Ljubljani, kjer je pesnik prebival, in v Wolfovi, kjer je živela Julija, Navja, kjer počivajo Prešernovi prijatelji in sodobniki, in drugih spomenikov, ko so v zvezi v velikim pesnikom.

 

Vir: Marija Jamar: Prešeren v nižjih razredih gimnazije v: Popotnik – List za vzgojo, prosveto in kulturo, letnik LXVI, št. 3-4, 1949.

 

 

______________________________________________________________________________________

 

 

 

 

 

______________________________________________________________________________________

SAMOSTOJNA SLOVENIJA – Prešeren, ki mora biti sodobnemu učencu blizu - II. del.

 

 

 

Pripravile: Klara Keršič, Mateja Pušnik, Ksenija Guzej