prof. Slavica Pavlič 1929 - 2020

Poslovila se je prof. Slavica Pavlič, zgodovinarka in muzealka, ki je delovala v Slovenskem šolskem muzeju od 1961 in ga v letih od 1974 do 1993 vodila kot ravnateljica.

Po diplomi iz zgodovine je Slavica Pavlič nekaj let poučevala na gimnaziji v Idriji 1956-1961.
Zanimanje za zgodovino mesta in tamkajšnje izobraževanje jo je spremljal ves čas, a šele v pokoju je svoja raziskovanja povezala v obsežno knjigo (Zgodovina idrijskega šolstva do leta 1945, 2006).

V Slovenskem šolskem muzeju je kot kustosinja dokumentacije od 1961 skrbela za zbiranje podatkov o zgodovini slovenskih šol ter sodelovala pri razstavni, raziskovalni in publicistični dejavnosti muzeja. Tako je spremljala razvoj šolskih stavb, dijaških in študentskih domov, šolstva v Beli krajini in med 1941-45 pa tudi  prizadevne  šolnike in njihove biografije, otroške vrtce in predšolsko vzgojo. Razstavni katalogi ter njene poznejše samostojne publikacije predstavljajo nekaj teh tem.

Leta 1986 je za svoje muzejsko delo postala Valvasorjeva nagrajenka, muzej pa je 1990, v času njenega ravnateljevanja, prejel najvišjo slovensko nagrado na področju šolstva. Bila je zavzeta tudi za sodelovanje muzejev, za povezovanje posebej s šolskimi/pedagoškimi muzeji v tedanji državi in pri njihovem skupnem Zborniku za zgodovino šolstva, nato slovenski reviji Šolska kronika. Bila je od 1982 urednica te revije za zgodovino šolstva do leta 1993 (revija Šolska kronika je tedaj objavila pogovor z njo) in nato njena zvesta sodelavka tudi po upokojitvi, dokler ji je to omogočalo zdravje.

Ob njeni 75-letnici smo v muzeju septembra 2004 pripravili jesenske pogovore o zgodovini šolstva in muzealstvu (objavljeni v Šolski kroniki, št. 1, 2006) ter zaznamovali v obnovljeni čitalnici 20-let kar je svoji ustanovi priskrbela večje in tedaj zelo primerne prostore na Plečnikovem trgu 1. Kot sem jo lahko spoznaval pet-šest let njenega službenega dela in kasneje, je bila prof. Slavica Pavlič kot človek skromna in prijazna, delovna in prizadevna, svoje sodelavce pa je razumevajoče spodbujala in dobrohotno podpirala pri njihovem delu.

»Naši Slavici« smo lahko hvaležni za pomemben prispevek k delovanju muzeja, za vztrajno in zavzeto raziskovalno delo na področju zgodovine šolstva, prav tako za njeno osebno pričevanje matere štirih otrok in za naklonjeno prijaznost do soljudi.

BŠ