Uporabniške straniKošarica artiklovPošljite e-mailDodaj med priljubljene

Odprtje razstave Od odpora do osamosvojitve

Lepo povabljeni na odprtje razstave, v četrtek, 21.4.2011 ob 11. uri
razstavo bo odprl dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport.

 

Narod izraža svojo pripadnost in utemeljuje svojo identiteto z jezikom svojih prednikov. Če je narodu okrnjena pravica do izražanja v lastnem jeziku, je s tem ogrožen del njegove identitete. Razumevanje državljanstva je pri tem bolj ali manj povezano z oblikovanjem  nacionalne identitete. Začetki dokončnega oblikovanja slovenske nacionalne identitete segajo v prvo polovico 19. stoletja, ko se v osnovnih šolah Ilirskih provinc kot učni jezik pojavi tudi slovenščina, ki je tako postala temelj za nastajanje narodne zavesti. Slovenščina se je v šoli, prav posebej predvsem na narodnostno mešanih območjih današnje avstrijske Koroške in italijanske Julijske krajine, ves čas  borila za svoj obstanek.

Prizadevanja za jezikovno enakopravnost zamejskih Slovencev so kmalu po prvi svetovni vojni grobo zatrli italijanski fašizem, nemški nacizem in madžarski nacionalizem. Vzporedno s tem se je slabšal položaj Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji. Sledila je druga svetovna vojna in razkosanje slovenskega naroda med tri okupatorje. Toda Slovenci se niso nikoli predali. Kljub neizbežnemu trpljenju so se uprli. Po drugi svetovni vojni so se v novi socialistični Jugoslaviji borili za večjo avtonomijo na jezikovnem in šolskem področju. Nazadnje je Slovencem uspelo ustvariti tudi svojo lastno državo in s tem, prvič v svoji zgodovini, tudi lastno šolstvo.

Osnovnošolski učni načrti, učne knjige, šolski zvezki za opismenjevalni pouk in za pouk zgodovine ter zemljepisa izkazujejo prizadevanja in boj Slovencev za slovensko šolstvo. Nazorno predstavljajo zgodovinska obdobja, v katerih so nastali. Tako tudi državljanske učne teme in vsebine v njih odražajo vsakokratno družbeno in politično klimo. Ob pojmovanju šole kot ideološkega aparata, je tudi državljanska vzgoja izraz prevladujoče ideologije v družbi. In tudi če določena deklarirana družbena ideologija skuša v učnih načrtih in učbenikih preseči usmerjenost državljanskih vsebin v identifikacijo in informacijo ter razviti aktivno državljanstvo na ravni kompetenc, se ne more izmakniti ideologiji; namesto ideologije na ravni idej (zavesti) uveljavlja ideologijo na ravni ravnanja.

Pričujoča razstava želi skozi državljanske vsebine in cilje izbranih učnih načrtov in učbenikov pokazati razvoj slovenskega šolstva in njegovo stremljenje, da vzgaja in izobražuje slovensko mladino v lastnem jeziku in kulturi v bolj ali manj samostojni politični enoti.

Za ugotavljanje državljanskih vsebin in ciljev smo vzpostavili posebne indikatorje vsebin državljanske vzgoje. Gre za merila za razvrščanje gesel učnih načrtov in učbenikov v različne ravni državljanstva, ki smo jih razvili kot sintezo različnih pojmovanj državljanske vzgoje.

Omenjena gesla (konkretne učne vsebine in cilje) smo razvrščali v tri ravni državljanstva oziroma državljanske vzgoje. To so:

-         državljanska vzgoja kot identifikacija,

-         državljanska vzgoja kot  informiranje,

-         vzgoja državljanskih kompetenc (veščin).

S tem namenom smo opravili analizo izbranih osnovnošolskih učnih načrtov in učbenikov za opismenjevanje, zgodovino in zemljepis iz obdobja 1922-2002.

Na prvi ravni državljanske vzgoje kot identifikacije smo iskali gesla in pojme, iz katerih je izrecno razvidna ideološka komponenta, ki se kaže bodisi v nacionalni ali domovinski identifikaciji oziroma v identifikaciji z določenim svetovnim ali političnim nazorom.

Na drugi ravni, ki kaže na izrazito informativni karakter pouka, smo iskali pojme, iz katerih je razvidno, da so v vlogi podajanja informacij o državljanstvu in njenih vsebinah.

Na tretji ravni, ki je usmerjena v razvijanje državljanskih kompetenc, smo iskali pojme iz katerih je razvidno, da so v vlogi razvoja državljanskih (kognitivnih, funkcionalnih, socialnih) kompetenc.

Naj bo ta razstava priznanje slovenskemu šolstvu, da je v težkih časih 20. stoletja, ne glede na vojne, zatiranja in preganjanja, vztrajalo pri vzgoji in izobrazbi slovenske mladine v narodno zavednem duhu. Brez izobraženih in zavednih pripadnikov slovenskega naroda, ne bi bilo samostojne slovenske države. Kot nasledniki prizadevnih in pokončnih slovenskih mož in žena smo tudi danes poklicani, da pri sebi in drugih gojimo iskreno domoljubje in ljubezen do svoje lastne domovine in materinega jezika.

Avtorja razstave

prof. Marko Ljubič, prof. Anton Arko

 

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/novice/pdf/Razstava_Od_odpora_do_osamosvojitve.pdf

 
prijavi se na novice
išči po strani
Slovenski šolski muzej
Plečnikov trg 1, 1000, Slovenija,
e-pošta: solski.muzej@guest.arnes.si,
telefon: +386 01/251-30-24 (uprava),
+386 01/251-31-27 (kustosi),
+386 01/251-31-63 (knjižnica)
Produkcija: Spletne rešitve Sloway