8. februar – PREŠERNOV DAN - slovenski kulturni praznik

8. februar – PREŠERNOV DAN - slovenski kulturni praznik

v Slovenskem šolskem muzeju ga bomo počastili z dnevom odprtih vrat od 10. do 18. ure.

Vstop v muzej bo v ponedeljek, 8. februarja brezplačen,  
publikacije muzeja pa bodo naprodaj s 50 % popustom.

Na ogled vabi Stalna razstava Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja z učilnico naših babic in dedkov,
ter občasni razstavi Inovacija najde pot… in Šolska moda na fotografijah.

PROGRAM:

• Organizirano vodstvo
  ob 14. uri voden ogled po stalni razstavi Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja
  
• Delavnica
  ob 15. uri učna ura Nedeljske šole,
  in ob 17. uri učna ura Lepopisja.

Lepo povabljeni!

Prešeren in šolstvo

8. februar, Slovenski kulturni praznik je posvečen spominu na največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna.

O Prešernovem šolanju in o Prešernu v šolstvu se je že večkrat ukvarjal tudi Slovenski šolski muzej. Mladi France je bil odličen učenec. Znano je, da je bil vpisan v ZLATE BUKVE v Osnovni šoli Ribnica (več o tem...)  Njegovi šolski uspehi so se nadaljevali tudi na višjih študijih.

Prešerna je ves čas spremljala pesniška muza, sicer njegove mladostne pesmi niso znane, ker je rokopisni zvezek iz dunajskih študentskih let z izjemo nekaj besedil sežgal. Vse do leta 1866 njegovo delo med Slovenci ni bilo cenjeno takrat pa je izšla nova izdaja Poezij (z naslovom Pesmi) in esejem J. Stritarja kjer je zapisal: »Kar je Angležem Shakespeare, Francozom Racine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom Mickiewicz – to je Slovencem Prešeren«. Tedaj je začel Prešeren veljati za vrh narodove kulture in s tem za nacionalni mit. Tudi v šolah so se o njem in njegovem delu učile nove in nove generacije učencev. Zakaj?

Uveljavil in kultiviral je slovenski jezik, zahteval enakopravno mesto Slovencev med drugimi narodi na podlagi misli o slovenski državni samostojnosti (več v ES, št. 9, str. 307-314).

V osnovnošolskih čitankah najdemo Prešernove pesmi dokaj pozno, prvič šele dobrih trideset let po njegovi smrti - v Končnikovem Tretjem berilu iz leta 1880, tu je le kratek verz z naslovom Izreki. Janko Leban, ki je leta 1885 napisal knjigo Slovstvena zgodovina v osnovni šoli, je v njej opisal obsežno Prešernovo biografijo. V četrtem Končnikove berilu za ljudske in nadaljevalne šole leta 1884 sta omenjena le dva Prešernova verza iz Pevca in sicer pri berilu Slava in sreča kmetovalstva. Učitelj Fran Praprotnik je menil, da bi v to berilo spadal vsaj še Uvod h krstu pri Savici. Organizacijski načrt za gimnazije in realke v Avstriji iz leta 1849 pri pouku slovenščine omenj med novejšimi pesniki, ki jih je treba pri pouku upoštevati tudi Jarnika in Prešerna. V Novicah, kjer je bil ta načrt predstavljen, je urednik Bleiweis dodal pod črto pripombo: »Med izgledi sedaj živečih pesnikov bodo pač klasičke dela Koseskiga v pervo versto prišle«. Takrat je slovenščina šele postala učni predmet v gimnazijah in šele takrat smo dobili prva berila.

V Peti čitanki Pavla Flereta, ki je izšla leta 1923 je bila prvič v osnovnošolskem berilu objavljena Zdravljica. (slika 1) (več o tem; Tatjana Hojan, Prešeren v čitankah do leta 1941. Ljubljana, Slovenski šolski muzej, 1984; in Prešeren v slovenskih berilih od leta 1941 dalje, v: Šolska kronika 2000, št. 2. Ljubljana, Slovenski šolski muzej, 2000).

Na velik pomen Prešernovega dela kažejo objave njegovih pesmi in zapisov v šolskih berilih in učbenikih od prvega zapisa leta 1880 do današnjih dni. (slika 2)

Življenjepis, poezije, zanimivosti, kviz...

France Prešeren Wikipedija