Razstava "Matura X let", ob desetletnici splošne mature na Slovenskem 1994/95-2004/2005

Zrelostna skušnja. Matura X let - o čem nam pripovedujeta razstava in zbornik ob deseti obletnici splošne mature (1994/95 – 2004/05

V Slovenskem pravopisu iz leta 1950 besedo matura opredeljuje zanimiv in lep izraz: zrelostna skušnja. Vsakdo, ki je opravljal maturo, bi temu najbrž pritrjeval, saj je pri maturi vedno šlo ne le za dokaz znanja, pač pa tudi za skušnjo (in preizkušnjo), kako znaš in zmoreš to znanje pridobiti, ga v pravem trenutku na pravi način uporabiti in pokazati. Ob vsem tem pa biti sposoben »zrelo« prenesti vse tegobe, stiske in napetosti, ki se zgrnejo ob tako pomembnem izpitu, odločilnem tudi za posameznikovo prihodnost. Slovar slovenskega knjižnega jezika iz leta 1994 pripisuje besedi matura bolj »uraden« opis, saj navaja, da je to zaključni izpit na srednji šoli. Bi morda ob tem lahko sklepali, da so v preteklosti maturi poleg izkazovanja znanja pripisovali večji pomen še širšemu, zrelostnemu razvoju maturantov?  Ali matura zadnjega obdobja vendarle premalo poudarja »življenjskost« na račun doseganja čim večjega števila točk?

Matura na Slovenskem izvira iz srednjeevropskega prostora. Neločljivo je povezana z razvojem gimnazij in hkrati s prehodom na univerzitetni študij. Začetek mature na slovenskih tleh izhaja iz šolske reforme leta 1849, ki je v takratni Avstriji med drugim uvedla maturitetni izpit kot končni gimnazijski izpit. Matura je doživljala spremembe, tudi nasprotovanja, a se je ohranjala do leta 1960. Nadomestil jo je zaključni izpit. Vendar pa je »zaključni izpit« ostajal bolj formalni izraz zakonodaje, saj tega izraza »maturantke in maturanti« v praksi niso uporabljali. Še naprej so rekli, da se učijo za »maturo«, da opravljajo »maturo«; imeli so maturantski ples, maturantski izlet, maturantske šege in navade… Vse do srede osemdesetih let 20. stoletja, ko je bil v obdobju usmerjenega izobraževanja zaključni izpit ukinjen. Matura je bila na novo uvedena v začetku devetdesetih let.

Temeljne značilnosti razvoja in delovanja mature na Slovenskem – v novi, samostojni državi in ob novonastali zakonodaji - želita predstaviti razstava in zbornik Matura X let, ki smo ju pripravili v Slovenskem šolskem muzeju. Matura je pomemben izpit za posameznika in hkrati zelo pomemben del šolskega sistema, zato se je muzej  s to razstavno tematiko že ukvarjal, najbolj obširno leta 1998, ko je bila v muzeju na ogled razstava Od mature do mature, ob njej pa je izšel tudi vsebinsko bogat razstavni katalog; pripravila ju je Mateja Ribarič. Podan je bil temeljit oris in prikaz mature v preteklosti, od šolske reforme leta 1849 naprej do začetkov sodobne eksterne mature, ki je bila prvič izpeljana leta 1995. 

Ob desetletnici splošne mature na Slovenskem je primerno, da se ob tako pomembnem projektu sodobne pedagoške prakse ozremo na osnovne značilnosti, ki so se v tem obdobju že pokazale. V Slovenskem šolskem muzeju namenjamo pozornost različnim zgodovinskim oblikam in vsebinam šolstva in vzgoje, pri tem pa segamo v različna obdobja, od najstarejših do sodobnih. V ta, komaj pretekli zgodovinski čas, sodita razstava in zbornik o splošni maturi, za katero se je pogosto uporabljal tudi izraz eksterna matura, saj je zunanje, eksterno preverjanje znanja ena njenih najpomembnejših značilnosti.

Razstava Matura X let želi s svojo vizualno govorico pritegniti obiskovalce ob obravnavani temi, dodatno jo bodo obogatile še spremljevalne prireditve. Desetica v imenu razstave, zapisana kot rimska X, namiguje na njeno večpomenskost: najprej na desetletnico splošne mature, saj je temu razstava v resnici namenjena. Nato na dejstvo, da je matura na slovenskih tleh navzoča že poldrugo stoletje. Nenazadnje se nam ponuja kot neznanka x, z vprašanji kako se bodo spreminjali eksterni preizkusi znanja v našem šolstvu, kaj nam bodo še prinesle reforme šolske politike…

Razstavna zgodba se začne že pred 155-timi leti, ko so na gimnazijah v Ljubljani, Celovcu in Gorici izpeljali prve mature. Osrednji del razstave je namenjen pogledu na desetletni razvoj splošne mature na Slovenskem. Potem, ko je leta 1985 brez mature ali zaključnega izpita zaključila šolanje prva generacija srednješolcev usmerjenega izobraževanja in so tako nadaljevale tudi naslednje generacije, so hkrati v strokovnih krogih potekale priprave za ponovno uvedbo mature. Odločitev o ponovni uvedbi sega v leto 1989, ko je že »Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjenem izobraževanju« položil zakonsko podlago mature. Na razstavi je prikazan osnovni razvoj zakonodaje na tem področju, vse do sprejema »Zakona o maturi« leta 2003. Sprašujemo se, kaj vse je matura  - ta izjemno resen, pomemben dogodek ob višku radožive mladosti in kaj vse si ob pojmu matura predstavljamo. Zagotovo je matura izpit na koncu splošne oziroma splošnoizobraževalne srednje šole, s katerim se urejata zaključitev srednje šole in prehod na univerzo. Matura ima še druge izobraževalne cilje, ki utrjujejo njen pomen in vlogo v srednji šoli.(dr. Jožko Budin)  Razstava kaže, da splošno maturo vodijo maturitetni organi (državna komisija za splošno maturo in državne predmetne komisije ter šolske maturitetne komisije in šolske izpitne komisije za splošno maturo) in Državni izpitni center (Ric). Državna komisija za splošno maturo obravnava strokovna vprašanja v zvezi s splošno maturo ter v skladu s svojimi pooblastili vodi strokovno pripravo splošne mature in spremlja njeno izvedbo. Državni izpitni center je od leta 1993 samostojna ustanova, ki opravlja razvojna, raziskovalna, strokovna, tehnična in druga dela pri maturi in drugih eksternih preizkusih znanja. Po enakem sistemu kot splošna matura, deluje od leta 2002 tudi poklicna matura. Bistvena razlika med splošno in poklicno maturo je v tem, da splošna matura omogoča vpis v vse študijske programe: višješolske, visokošolske in univerzitetne, medtem ko poklicna matura omogoča vpis v vse višješolske in visokošolske programe, ne omogoča pa vpisa v univerzitetne programe.

V desetletnem obdobju spremlja maturo tudi kritičen pogled nanjo. Ta želi spodbuditi strokovnjake in snovalce mature, da bi bila pri nadaljnjem razvoju mature v središču pozornosti misel, kako ravnati, da bo matura spodbujala učitelje in dijake k pridobivanju trajnejšega, prožnejšega, bolj povezanega in uporabnega znanja, k uresničevanju osnovnih ciljev gimnazije, k splošni izobrazbi, razgledanosti, globini znanja in zavzetosti za spoznavanje in reševanje problemov sodobnega sveta. (Po: ddr. B. Marentič Požarnik)

Najbolj pester pogled na maturo prinašajo veseli in vzvišeni dnevi maturantk in maturantov ali obravnava maturantskih šeg in navad ter ritualov. Ti so se v zgodovinskem razvoju spreminjali, v desetletjih in stoletjih so nastajale raznolike oblike in modeli dediščine, ki jih je v knjigi Gaudeamus igitur leta 1997 barvito predstavil dr. Janez Bogataj. V zadnjem desetletnem obdobju so se mnoge ustaljene sestavine proslavljanja mature nadaljevale, nekatere nastajajo na novo. Na razstavi spoznamo maturantske izlete, maturantske plese, slovo od šole in profesorjev ter novost, ki je sestavni del maturitetnih dogajanj od leta 2001 naprej – maturantsko parado plesa.

Na obravnavano temo želimo usmeriti tudi bolj oseben pogled. Matura s sabo prinaša skrbi, strah, stisko, neprespane noči, solze. Po živahnem koncu šolskega leta in triumfalni maturantski plesni paradi nastopi obdobje intenzivnega učenja. Dnevi in noči (včasih tudi brez minutke spanca!) so pogosto kar prekratki, da bi maturant lahko obnovil, ponovil, se naučil vse, kar bi si želel. Matura postane tudi del družinskega življenja. Ponekod jo doma sprejmejo bolj umirjeno, kot nekaj samo po sebi umevnega, drugje je vznemirjenje večje. Naj bo doživljanje takšno ali drugačno –  zagotovo napočijo dnevi pisnih in ustnih maturitetnih izpitov – in nato čakanje na objavo rezultatov. Med bolj in manj uspešnimi maturanti je vsako leto nekaj najboljših, tako imenovanih »zlatih maturantov«, ki pri maturi dobijo od 30 do 34 točk, kar predstavlja največji možni seštevek točk.Ti maturanti dobijo maturitetno spričevalo s pohvalo – »suma cum laude«, ki ga podpiše minister, pristojen za šolstvo in zanje skupaj s predsednikom republike oz. parlamenta pripravita prireditev s svečanim sprejemom. V vseh primerih se zgodba o maturi ne konča najbolje, tam, kjer se zadovoljivo razplete, pa si oddahnejo vsi. Zrelostni izpit so prestali. Odpre se nova pot – pot modrosti – in zdi se, kot bi segala v vesolje!

Zbornik ob deseti obletnici splošne mature v Sloveniji 1994/95 – 2004/05, Matura X let, prinaša podrobnejši pogled  na obravnavano temo. Z njim odpira muzej poleg historičnega pogleda tudi širši pogled v sodobno pedagoško teorijo in prakso. Čeprav se vsi povabljeni niso odzvali vabilu, da bi s prispevkom sodelovali v zborniku in v uredništvu kakšno od tem še pogrešamo, pa so članke prispevali mnogi pomembni strokovnjaki, ustvarjalci in sodelavci pri maturi ter tisti, ki iščejo še boljše poti v tem pomembnem projektu. Zbornik poleg uvodnega poglavja vsebuje več kot dvajset člankov, ki osvetljujejo maturo iz različnih zornih kotov, delo pa dopolnjuje še devet spominov na maturo.

Uvodne besede je prispeval minister za šolstvo in šport, dr. Milan Zver. Osrednja vsebina zbornika sega v 155-letni zgodovinski razvoj mature na Slovenskem. Dr. Peter Vencelj, prvi šolski minister v novi državi Sloveniji, je predstavil takratno, začetno pot splošne mature. Strokovna pogleda na maturo sta prispevala tako prvi in dolgoletni predsednik Republiške maturitetne komisije dr. Jožko Budin in sedanji predsednik Državne komisije za splošno maturo dr. Valentin Bucik. Poklicno maturo je predstavil predsednik Državne komisije za poklicno maturo dr. Zdenko Medveš, analize mature, ki jih opravljajo na Državnem izpitnem centru (Ric-u) pa mag. Darko Zupanc. O tem, kako matura krmari šolsko ladjo, je razmišljala ddr. Barica Marentič Požarnik. K sodelovanju smo povabili tudi predsednike najpomembnejših (po številu kandidatov najštevilčnejših) državnih predmetnih komisij. Tako spoznamo desetletno delo komisije za slovenščino, angleščino, nemščino, matematiko, fiziko, biologijo, geografijo, zgodovino in psihologijo. Predstavljene so še izkušnje pri pripravi in izvedbi mature za kandidate s posebnimi potrebami. V zborniku se seznanimo tudi z drugim delom maturantskega  življenja: s šegami in navadami maturantov in z maturantsko parado plesa, ki z vpisom v Guinnessovo knjigo rekordov in s sodelovanjem mest sosednjih držav dobiva mednarodni značaj. Naš muzej pa sodeluje kot varuh listin o teh rekordih. Vsebino zbornika dopolnjuje še bolj osebno doživljanje mature, saj so nam maturanti v obdobju 1995 – 2005 zaupali svoje spomine. 

Vsem avtorjem člankov, prispevkov in spominov se Slovenski šolski muzej zahvaljuje za dragoceno sodelovanje. S strokovnjaki, ki se aktivno ukvarjajo z maturo, s sodelavci Državnega izpitnega centra (Ric-a) in s sodelavci Ministrstva za šolstvo in šport, smo v Slovenskem šolskem muzeju tako uspeli pripraviti razstavo in zbornik Matura X let ob deseti obletnici splošne mature 1994/95 – 2004/05, ki ponujata javnosti pregled razvoja in delovanja splošne mature na Slovenskem, odpirata nova  razmišljanja in jo postavljata v nadaljnji odmev.

Marjetka Balkovec Debevec,

kustosinja razstave Matura X let; 
urednica tematske številke Šolske kronike 14/2005, št. 2 – Zbornik Matura X let