Uporabniške straniKošarica artiklovPošljite e-mailDodaj med priljubljene

ŠOLA IZ ZEMLJE - UČENJE VISOKIH ANDOV

 

 

 

BROŠURA ŠOLA IZ ZEMLJE

¡ Jallalla ¡

Vabimo vas na razstavo Šola iz zemlje ~ Učenje visokih Andov, ki prikazuje revolucionarni pedagoški eksperiment, s katerim je Bolivija v 30-ih letih prejšnjega stoletja spremenila šolstvo Latinske Amerike. Šola-skupnost je model izobraževanja, ki postaja vedno bolj aktualen tudi v zahodni družbi. Občutljivost, s katero doživlja svet andski staroselec, ponuja alternativo osamljenemu, od družbe in narave izoliranemu potrošniku.

 

Šola v Warisati je bila prva prava indijanska šola, ki ni bila rezultat poskusa »civilizirati Indijance«, ampak je bil njen namen nasproten: obramba in ohranitev njihove lastne identitete. Za razliko od šol, ki so se razvile pod kolonialnim vplivom, je upoštevala realne potrebe in interese staroselskih kmetov Altiplana. Zastavljena je bila kot »šola-ayllu«, tj. šola, ki deluje kot staroselska skupnost, kjer ljudje živijo dobro. »Dobro življenje« pa za Andinca pomeni življenje v skupnosti, kjer prva oseba, kot velja za jezik ajmara, ni »jaz«, ampak »mi«. Danes koncept šole-skupnosti oživlja in razvija Skupnost Sariri iz La Paza.

 

Radikalna kritika sodobnega izobraževalnega sistema in inovativne rešitve, ki jih ponuja »šola za življenje«, so lahko navdih za premislek, kakšnega človeka pravzaprav vzgaja današnja slovenska šola. Ali si res želimo živeti v družbi, kakršno ustvarja sodobni šolski sistem? Indijanski rek pravi: kamor gledaš, tja boš šel. Vabimo vas, da se razgledate po novih možnostih.

 

Razstava nas popelje v miselni svet starih Andov ter pojasnjuje zgodovinske okoliščine, ki so pripeljale do nastanka tako nenavadne in skoraj boleče realistične šole.

Ce hočeš vedeti, kam greš, moraš vedeti, kje in kdo si. Ce hočeš vedeti, kdo si, moraš vedeti, od kod prihajaš.

»Prišel sem, da  bi  jih   učil, na koncu sem se pa jaz več naučil  od njih kot oni od mene. Naučil sem se živeti.« Eduardo Sinani

»Najboljši trenutek, da zasiješ, je takrat, ko je vse naokrog tema.«

 

TRADICIONALNE SKUPNOSTI 

Pomlad. Poletje. Jesen. Zima. In zopet pomlad. Vse se ponavlja, ni začetka in ne konca.  Čas je krožen.

Vse je živo. Tudi mati Zemlja je živa.

Človek je v sorodu z vsemi bitji. Pozna spoštovanje, ne hierarhije.

Človek spoznava naravo, da bi živel z njo v čim večji  harmoniji.

Mi.

Vse v naravi  je pomembno in ima svojo vlogo: vsako bitje prispeva k harmoniji in ravnovesju.  Življenje je popolno. Človek je del narave.

Jaz sem.

Pomembno je življenje. Živeti dobro ni isto kot imeti mnogo. Človek je zadovoljen.

Človek zaupa življenju.

Človek se zahvaljuje.

Pomembna je skupnost. Dobro je, ko vsi živimo dobro.

Skrb za vsako bitje. 

Človek zaznava nevidne ravni življenja.

Človek zaupa svojim občutkom. 

Človek spoštuje različnost. Vključuje vse. 

Vsak naj dobi toliko, kot potrebuje. 

Človek spoštuje starost. Starec velja za modrega. Njegova naloga je voditi mlade in jim svetovati.

Smrt je le preobrazba in del življenja.

Predniki še naprej živijo z nami in nam pomagajo.

 

 

SODOBNA  POTROŠNIŠKA DRUŽBA

Čas je linearen. Vse ima začetek, svoj konec in se razvija od primitivnega k razvitemu.

Naravo delimo na živo in neživo.

Človek je najrazvitejše bitje. Vse mu je podrejeno.

Človek raziskuje naravo, da bi jo lahko izkoriščal.

Jaz.

Človek porabi več kot potrebuje in ruši ravnovesje. Posledice so onesnaženje, izumiranje vrst, družbeni problemi, ločenost od sveta.

Jaz imam.

Pomemben je denar. Človek se trudi živeti vedno »bolje«, imeti več. Tekmuje z drugimi in nikoli ni zadovoljen s seboj.

Človek je ločen od narave, boji se življenja in se želi pred njim zaščititi.

Človek zahteva.

Pomemben sem le jaz. In moja družina.

Zakon močnejšega.

Človek verjame le v to, kar vidi.

Zaupa le svojemu razumu.

Ali pa teži k homogenosti, globalni svet briše razlike med kulturami, izključuje drugačnost.

Mali človek pa dobrine nepravično razdeli.

Kult mladosti. Stari so odrinjeni in nimajo dejavne vloge v družbi.

S smrtjo je vsega konec.

Na prednike se spomnimo le na dan mrtvih. Niso živi.

 

 

 

Ob razstavi prirejamo številne spremljevalne dejavnosti.

a. Ucna ura intuicije - risanje simbolov z levo roko, igra s kartami za razvijanje intuicije, pogovor o prednikih.

b. Indijanska ucna ura v naravi, namenjena razvijanju občutljivosti, povezanosti in hvaležnosti življenju.

c. Predavanja:

- Fani Okic Da bo zivljenje zivelo

- Igor Strucelj in Ira Bolivija

- Predavanja o slovenski ljudski modrosti in mitologiji

4. Literarni in likovni natecaj za osnovnosolce in srednjesolce

Tema - S cim prispevam k boljsemu svetu

             Kako lahko jaz spreminjam svet

5. Okrogla miza – Vrednote slovenske sole – kaksne sole zelimo

 

 

 

 
prijavi se na novice
išči po strani
Slovenski šolski muzej
Plečnikov trg 1, 1000, Slovenija,
e-pošta: solski.muzej@guest.arnes.si,
telefon: +386 01/251-30-24 (uprava),
+386 01/251-31-27 (kustosi),
+386 01/251-31-63 (knjižnica)
Produkcija: Spletne rešitve Sloway