SSM Slovenski Šolski Muzej -

Ženeva (franc. Genève, nem. Genf; ital. Ginevra; retorom. Genevra), živahno švicarsko mesto s francosko-mediteranskim utripom, leži ob Ženevskem jezeru (Lac Laman) z 145 m vodometom (Jet d'Eau), s pogledi na alpske vršace vse do Mt. Blanca. Mesto z antično tradicijo, poznano kot mesto z demokratično tradicijo (še danes Republika in kanton Ženeva), je tudi mesto urarstva, v 16. stol. z Jeanom Calvinom središče ene od smeri reformiranega krščanstva. Pozneje, od 1863, je Ženeva – kjer je bil rojen Jean Henri Dunant - tudi sedež mednarodnega Rdečega križa. Od 1919 je središče mednarodnega Društva narodov (Liga narodov) kot predhodnice OZN in po koncu 2. svet. vojne sedež evropskega urada Združenih narodov ter vrste drugih mednarodnih organizacij. Ob tem jezeru je atentator 1898 končal življenje (tedaj tudi naše) avstrijske cesarice in ogrske kraljice Sisi. Ob jezeru pa najdemo tudi venetskega konja, delo kiparja Oskarja Kogoja, postavljenega 1995 kot darilo Slovenije. Mesto je tudi pomembno šolsko središče z znano univerzo (Université de Genève) in pomembni kulturni center. Z mestom je povezan tudi razvojni psiholog Jean Piaget. Ženevo je proslavil kot svoj rojstni kraj tudi Jean Jacques Rousseau.

Meščan Ženeve – Citoyen de Genève 1712-1778. Književnik, filozof, pedagog in skladatelj Jean Jacques Rousseau je bil rojen 28. junija 1712 v Ženevi v družini urarja. Svoje rojstno mesto je proslavil že na naslovnicah svojih družbeno kritičnih del, na katerih se je predstavil kot ženevski meščan: »Citoyen de Genève«. Z njegovimi deli je povezana vznemirljiva ideja suverenosti ljudstva in enakopravnosti državljanov (O izvoru neenakosti med ljudmi, 1755; Družbena pogodba, 1762), odmevno pa je tudi obsežno pedagoško delo Emil ali o vzgoji (1762) ter odkritosrčne avtobiografske Izpovedi (1770). Ob vsej izjemnosti pedagoške misli, ki

vznemirja in spodbuja pedagoške diskusije pa ostaja njegova pedagogika živo filozofsko razmišljanje v literarni obliki, kljub temu, da življenje avtorja ni bilo prav pedagoško zgledno. Zaradi nasprotovanj se je precej selil. Umrl je blizu Pariza julija 1778.

Emil ali o vzgoji, 1762 - »najimenitnejša pedagogična knjiga«, piše J. Bezjak leta 1921. Rousseaujevo delo Emil ali o vzgoji je pravzaprav obsežen pedagoški roman, ki je izšel leta 1762, menda prav 22. maja. V Ljubljani imamo amsterdamsko izdajo Emila iz 1762 (knjižnica Narodnega muzeja Slovenije). Rousseau, ki prave družinske vzgoje sploh ni imel in urejenega šolanja tudi ne, je še pred uvedbo obvezne osnovne šole oblikoval izvirne zamisli o postopni vzgoji, odvisni od narave otroka in izkušenj: telesna nega, razvoj čutov, razumska in na koncu etična vzgoja. Namesto vzgoje pod vplivi razvoja znanosti se je zavzemal za naravno vzgojo. Delo je sprožilo precejšnje zanimanje, tudi prevode, hkrati pa odločno reakcijo oblasti v Franciji in Ženevi. Prvo nasprotovanje je doseglo 1762 – celo v požigu knjige tako v Parizu kot v Ženevi. Se je zdelo stališče, da je otrok po naravi dober, tako nenavadno? So bile njegove »revolucionarne misli o vzgoji in izobrazbi mladega človeka« tako nesprejemljive? »Vse je dobro, kar pride iz Stvarnikovih rok: vse se sprija pod človeškimi rokami.« Vsekakor ostaja Rousseau tudi po 250-letih vznemirljiv in marsikatera od njegovih misli živi še danes.

Emil ali o vzgoji - naša srečevanja z Rousseaujem. Prej kot s slovenskim prevodom so se naši šolniki srečevali z izdajami Rousseau-ja v nemščini. Še isto leto, ko je izšel francoski original Emila (1762) – je bilo delo prevedeno tudi v nemščino. Kot ugotavlja dr. Anja Dular, raziskovalka naše knjižne kulture, pri nas takrat »nismo bili tako daleč zadaj s poznavanjem literature o sodobnih trendih v vzgoji!« Ljubljanska knjigotržca (Viljem Korn, 1782; Ignac Alojz Kleinmayr, 1784) sta namreč prodajala prav prvo nemško izdajo Emila, ki je nato izšel v 18. stoletju v nemščini še trikrat. Pri nas so brali tudi nemški prevod Emila, ki je izšel leta 1875 v Leipzigu, saj ga je imela tudi ljubljanska okrajna učiteljska knjižnica, kdaj pa tudi prevode v druge jezike, predvsem italijanščino in hrvaščino (1887-1889). Še bolj pa je učiteljstvo na Slovenskem spoznavalo njegove pedagoške ideje v nemških pregledih razvoja pedagogike ter seveda v slovenskih pedagoških tiskih, najprej v revijah in pedagoških učbenikih, od 1922 pa postopoma tudi v prevodih.

J. J. Rousseau – življenje in delo, razstava muzejev iz leta 1970. Posebno pozornost za Rousseau-jevo pedagoško misel so pokazali leta 1970 šolski/pedagoški muzeji v tedanji skupni državi in pripravili razstavo. V Ljubljani je bila razstava J. J. Rousseau – življenje in delo, ki jo je muzeološko pripravil Pedagoški muzej v Beogradu, z dodanim gradivom pa obogatil Slovenski šolski muzej, na ogled konec leta 1970 v tedanjih prostorih muzeja na Poljanski cesti. Različno razumevanje Rousseaujevih pedagoških idej je v začetku 70. let sprožilo tudi zavzeto polemiko med slovenskimi pedagogi. Nekaj let zatem so ob 300 letnici Rousseau-jeve smrti na ta jubilej uglasili tudi 12. številko (1979) skupne revije jugoslovanskih šolskih muzejev (Ljubljana, Zagreb, Beograd), ki je izhajala kot Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete. Tudi pozneje Rousseau kot pedagog pri nas ni pozabljen. Marsikatera od teh 250 let starih njegovih pedagoških idej, zapisanih kot filozofska romaneskna pripoved o Emilu in njegovi vzgoji, pa tudi v drugih njegovih delih, je zanimiva tudi v našemu času.

dr. Branko Šuštar

J-J R vznemirjujoči meščan Ženeve. 300 Jean-Jacques Rousseau 1712 – 1778. Gradivo za razstavo so prispevali: Slovenski šolski muzej; Pedagoški muzej Beograd (mag. Maja Nikolova); Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije; Zgodovinski arhiv Ljubljana; Foto zbirka B. Šuštar; Ville de Genève: Département de la culture et du sport, Service de la promotion culturelle; International Museum of the Reformation, Geneva; Tricentenaire Jean-Jacques Rousseau 1712-2012: 2012 Rousseu pour tous/Rousseau for all - www.rousseau2012.ch; Geneva Tourism Office. J-J R. Zamisel in priprava razstave: dr. Branko Šuštar, lektoriranje: Tatjana Hojan; skeniranje: Jože Rupnik; oblikovanje: Raora, d.o.o (Matjaž Kavar), risba figure J-J R in postavitev razstave v Slovenskem šolskem muzeju: Marijan Javoršek; Ljubljana, SŠM, od 22. maja 2012.

»J-J R / Vznemirjujoči meščan Ženeve / 300 Jean Jacques Rousseau 1712 – 1778.«