Protestantsko šolstvo na Slovenskem

Razstava, ki jo organizira Slovenski šolski muzej, predstavlja idejno ozadje, organizacijski načrt in cilje protestanstke vzgoje ter izobraževanja. Razstava je skupinsko delo zaposlenih v Slovenskem šolskem muzeju ter dveh zunanjih sodelavcev.

Med humanizmom in reformacijo so nastajale temeljne ideje, ki so bile kasneje vodilo za Primoža Trubarja. Pri njegovem raškem izvoru in šolanju se je na podlagi ponovno dostopnih urbarjev gospostva Turjak dokazalo, kje na Rašici je v času Trubarjevega rojstva gospodaril Primožev oče in kje je torej prišel na svet začetnik slovenske književnosti. Družbene, verske in izobraževalne razmere na Slovenskem v prvi polovici 16. stoletja kažejo, da je v srednjem veku na Slovenskem kratkotrajno delovalo okrog 40 šol. Osrednja ideja in cilj Protestantske pedagogike – učni načrti in učni redi je bil(a) z množičnim šolanjem opismeniti mladino in jo podučiti o verskih zadevah.

V reformiranem Frischlinovem redu stanovske šole iz leta 1584 ter v Bohoričevem redu stanovske šole na Kranjskem iz leta 1575 lahko izvemo, kako nam šolski redi razkrivajo življenje šolarjev v 16. stoletju, in sicer Frischlinov red govori takole: »V šoli naj bodo učenci lepo mirni in disciplinirani ...« Tudi zavzetost za poučevanje je pri protestantih temeljila na njihovi verski vnemi, šolstvo pa je bilo na splošno povezano s cerkvijo, cilji vzgoje v Šolskem programu slovenskih protestantov pa osredotočeni predvsem na pobožnost in znanje starih jezikov. »De se te Shule pousod gori dershe« (Trubar, Cerkovna Ordninga, 1564) je vodilna misel pri ustanavljanju protestantskih šolskih ustanov. Ker je bila šola vezana na širjenje vere, so kot šolniki delovali tako protestantski učitelji kot tudi predikanti.

Prvo protestantsko šolo v Prekmurju zasledimo v Dolnji Lendavi med letoma 1544–1595. Najpomembnejše slovensko tiskarsko središče se je po zaslugi Trubarjeve literarne dejavnosti razvilo v Tübingenu (21 slovenskih knjižnih del, med njimi tudi Katekizem in Abecednik), prvi tiski na Slovenskem pa segajo v jesen leta 1575.

Trubar se v šolskih učbenikih prvič pojavi leta 1865. V Slovenskem berilu za osmi gimnazijski razred iz leta 1865 piše takole: »Nova vera tiste dobe zbudi – kdo bi si mislil! – na Slovenskem novega pisavca ...« Za protestantske učbenike so se večinoma uporabljale kar protestantske knjige, katere so protestanti kupovali pod vplivom svojih plemiških zaščitnikov, ki so se tudi sami ponašali z odličnimi zbirkami. Med protireformacijo je bila večina protestantskih knjig sicer uničenih, manjši del pa so katoličani ohranili. V škofijski knjižnici v Gornjem Gradu je sredi 17. stoletja nastala zbirka protestantske literature, Filip Terpin (1604–1683) pa je sestavil katalog 994 knjig gornjegrajske škofijske knjižnice.

Na razstavi so predstavljeni tudi odlomki iz učbenikov, tako zgodovinskih kot slovstvenih, v katerih se pojavlja Trubar in s pomočjo katerih lahko nazorno razberemo razvoj pogleda na pomen in vrednost Trubarjevega dela skozi zgodovino.

Valentina Srebot

Razstava  Protestantsko šolstvo na Slovenskem bo na ogled v razstavnih prostorih Slovenskega šolskega muzeja od 30.10.2008. do 31.3.2009,
kot stalna razstava pa je od septembra 2008 na ogled tudi na gradu Turjak.

Pri razstavi so kot avtorji tekstov in izbora slik sodelovali mag. Marjetka Balkovec Debevec, Marjeta Demšar, Marko Ljubič, mag. Stane Okoliš, Mateja Ribarič, Valentina Srebot in dr. Branko Šuštar iz Slovenskega šolskega muzeja ter zunanja sodelavca dr. Boris Golec (ZRC SAZU) in dr. Stanislav Južnič (University of Oklahoma).